Sandra BG

Zaupanje kot most za prenos znanja v organizacijah

V temeljnih kompetencah Mednarodne zveze za coaching (Internatinal Coaching Federation – ICF) zaseda zaupanje, ki naj bi ga bil coach zmožen ustvariti v komunikaciji s svojim klientom, osrednje mesto in temelj njune medsebojne interakcije. Odnos, sloneč na zaupanju, ustvari varno in podporno okolje za rast klientovega osebnostnega in profesionalnega potenciala.

Coach izkazuje zmožnost vzpostavljanja ozračja zaupanja v iskreni človeški skrbi za dobro počutje in prihodnost klienta. Zaupanje se gradi z naravno osebnostno integriteto, poštenostjo, iskrenostjo, dobrohotnostjo, kongruentnostjo in verodostojnostjo coacha, ki je v prvi vrsti »človek«, zmožen delovati iz stanja radovednosti in prepričanja v notranje zmožnosti in moči klienta. Na temelju zaupanja coach spodbudno zagotavlja podporo novim vedenjem, sledi vrednotam klienta in spoštuje njegovo celostno osebnost.

Zaupanje je med drugim tudi osrednja tema razprav, kadar govorimo o sodelovanju med zaposlenimi v organizacijah. HR strokovnjaki nenehno iščejo rešitve, kako višati stopnjo zaupanja med zaposlenimi, da bi bili ti zmožni delovati bolj povezano. Zaposleni, ki skozi coaching proces pridobijo izkušnjo zaupanja, so jo zmožni tudi sami širiti naprej v podjetje. Kreiranje coaching kulture v organizacijah doprinaša zelo veliko prav na tem področju.

Organizacija so ljudje in kadar so afinitete podrejene le parcialnim osebnim interesom, se to odraža na delovnih nalogah. Kadar pa v organizacijah namenijo čas in energijo za izgradnjo in gojenje kulture zaupanja med zaposlenimi, se le-ti prožneje povezujejo v celoto organizacijskega sistema.  Postopoma se izoblikuje organizacijska klima, ki deluje vzpodbudno in zadovoljujoče na izvrševanje nalog in ciljev podjetja. Osvešča se zavest o tem, da je v sodelovanju, ki temelji na zaupanju, veliko moči in tihega znanja, kar doprinese k nastajanju kreativnih poslovnih rešitev.

Negovanje kompetence zaupanja je tesno povezano s še eno ključno kompetenco coachev, in sicer z zagotavljanjem okoliščin za učenje, pridobivanjem novega znanja in doseganjem rezultatov. Organizacija, ki želi spodbuditi prenos znanja med zaposlenimi, najprej presega fenomen ranljivosti tistih zaposlenih, ki znanje iščejo. Kadar se zaposleni ne počuti varno, da se bo z njimi ravnalo dobronamerno, če nečesa ne bo znal, se bo počutil ranljivega in ravnal bo nezaupljivo. Zaupanje, ki deluje kot most za prenos znanja, se zgradi skozi iskreno, odprto in dobrohotno komunikacijo med zaposlenimi, ki ji botruje učinkovito dajanje povratnih informacij, kar vodi do prenosa znanja. Šele takrat si zaposleni upajo poiskati znanje znotraj podjetja in ga tudi sami dajati naprej. Brez organizacijskega okolja, ki temelji na medsebojnem zaupanju med zaposlenimi, je prenos znanja praviloma pod vprašajem. Še tako dober strokovnjak v organizaciji ne bo prispeval k učinkovitosti pri prenosu znanja, dokler si zaposleni, kot kreatorji medsebojnega deljenja znanja, ne zaupajo dovolj.

Uvajanje coaching kulture v organizacije, najsi bo skozi interni, vodstveni, timski ali kolegialni coaching, ponuja podjetjem roko prav v ozaveščanju pomena zaupanja vseh sodelujočih »na ladji«, ki ji rečemo podjetje, da s skupnimi močmi in z v isto smer razprtimi jadri vseh zaposlenih, premagajo še tako visoke valove ter uspešno priplujejo na destinacijo.

………………..

Sandra Bohinec Gorjak, univ. dipl. kom., je diplomirana komunikologinja s specializacijo iz področja trženja in odnosov z javnostmi, v drugem letniku doktorskega študija humanistike, kjer se ukvarja s področjem raziskovanja pragmatike in moči delovanja jezika. Je mednarodno licencirana NLP trenerka in NLP coachinja, članica Mednarodne zveze za coaching (International Coaching Federation). Že več kot dvajset let izvaja treninge in seminarje za organizacije iz Slovenije in tujine o učinkoviti poslovni komunikaciji, reševanju konfliktov, motivaciji, timskem delu, poslovnem coachingu. V javnoveljavnih izobraževalnih programih za višje šole pokriva področje poslovne komunikacije. Raziskuje koncepte, kot so pozitivna psihologija, »Servant Leadership«, »Collaborational Leadership«, »Clean Language«, psiholingvistika in teorija družbene komunikacije. Je dolgoletna sodelavka in učenka mednarodno uveljavljenega NLP trenerja in antropologa iz ZDA Toma Besta (NLP Institute Texas).

………………..

Pogledi in mnenja ter informacije, navedene v članku, so odgovornost avtorja oz. avtorice članka in ne odražajo nujno mnenj in pogledov Mednarodne zveze za coaching (International Coaching Federation – ICF) oz. njene slovenske izpostave (ICF Slovenia Chapter). Objava članka gostujočega avtorja ali člana Mednarodne zveze za coaching na spletni strani (ali drugih medijih in socialnih omrežjih) ni zagotovilo Mednarodne zveze za coaching ali njene slovenske izpostave za kakovost produktov ali storitev, ki jih avtor članka ponuja pri svojem delu.

Nina Sterle

Soustvarjanje odnosa v coachingu kot temelj strankine transformacije

Po prvem coachingu: »Ne morem verjeti, kako sem ti lahko zaupala vse to. Tega še nikomur nisem povedala. Niti v sanjah si ne bi mislila, da se bom počutila tako sproščeno, kot da se poznava že od nekdaj. Najbolj pa me presenečajo vsa nova zavedanja, ki sem jih dobila glede sebe. Kot bi se na novo spoznavala. Hvala še enkrat. Hvala iz srca.« 
(Stranka, ki bo uresničila svoje cilje)

Poslanstvo coachinga je podpreti posameznika pri njegovem osebnem ali poslovnem napredku. Podpora coacha temelji na zaupanju, da so vsi odgovori in potenciali, ki jih oseba potrebuje za razvoj, v njej sami. S svojo radovedno držo in brezmejno močjo vprašanj coach spremlja stranko na njeni poti transformacije. In ni ga večjega zadovoljstva kot to, da človek ugotovi, česa vse je sposoben in kako lahko izboljša svoje življenje ter dosega zastavljene cilje.

Namen coachinga ni svetovanje ali sugeriranje rešitev. In ta predpostavka je ena izmed glavnih prednosti coachinga. Dejstvo je, da če nam nekdo (pa tudi, če je strokovnjak) da nasvet, kako naj se lotimo svojih izzivov, ni nobene garancije, da bo ta nasvet na nas pozitivno vplival. Nihče ne more vedeti, kaj je najboljše za nas. Vsaj ne bolje, kot to vemo sami. In dejstvo je, da so vsi odgovori v nas. Skrivajo se v našem nezavednem umu. In ravno ta del nagovarjamo v coaching pogovoru. Klepet ob kavi, po katerem se dobro počutite, je koristen, nikakor pa ni coaching. Kakovosten coaching se zgodi takrat, ko ima stranka občutek, da se je pogovarjala sama s sabo in o sebi izve nekaj novega. Da se to lahko zgodi, mora coach izkazati številne kompetence, ki gradijo veščino coachinga.

Vse se tako začne pri zaupanju.

Da bo stranka doživela transformacijo in se premaknila iz trenutnega stanja v želeno, se mora odpreti. Odpreti mora svoje srce in svoj um raziskovanju sebe. Pripravljena mora biti na nove poglede na svoje življenje. Pripravljena mora biti na spremembe. Tudi tiste, ki zanjo morda trenutno predstavljajo tveganje ali vzbujajo strah pred neuspehom. Pripravljena mora biti na sprejemanje vsega, kar bo v coaching procesu prišlo na površje. Da to lahko stori, mora popolnoma zaupati. Brez zaupanja nikoli ne naredimo ničesar, kar od nas zahteva preveč truda in nas na nek način sili v neznano, iz naše cone udobja. Ko zaupamo, smo sproščeni. In ko smo sproščeni, se odpremo. In ko se odpremo, naredimo prostor za nove izkušnje in zavedanja. Takrat se zgodi neprecenljivo učenje za nas. Tako napredujemo.

Kdaj pa lahko zaupamo? Zaupamo lahko takrat, ko se počutimo varne. In ravno soustvarjanje varnega in podpornega okolja s stranko je ena izmed ključnih kompetenc dobrega coacha. Coach, ki sledi standardom Mednarodne zveze za coaching (International Coaching Federation – ICF) in svojemu poslanstvu, se nenehno trudi, da vzpostavlja vzajemno spoštovanje in zaupanje s stranko. Coach se iskreno zanima za strankino dobrobit in njeno prihodnost. Njegova pozornost je ves čas samo na stranki. Stranko v celoti sprejema in spoštuje. Spoštuje njen pogled na svet, njeno osebnost in njen stil učenja. Ves čas coaching procesa izkazuje svojo integriteto, iskrenost in odkritosrčnost. S stranko ustvarja jasne dogovore in vedno izpolni svoje obljube. Stranki nudi nenehno podporo pri njenem napredku in spremembah ter jo spodbuja, ko se loteva nečesa novega. Zaupanje v coacha tako predstavlja temelj strankine transformacije in je osnova, da začne zaupati vase in v svoje sposobnosti.

Predstavljajte si, kako bi se počutili v odnosu brez zaupanja. Koliko bi bili v takem odnosu pripravljeni sodelovati in razkrivati sebe? Zdaj pa si predstavljajte, da imate ob sebi tako osebo, kot je coach, ki deluje po standardih ICF. Nekoga, ki mu popolnoma zaupate in ki ima znanje, da vas podpre na vaši poti sprememb. Kako bi se ob taki podpori spremenilo vaše življenje? Kaj vse bi takrat postalo mogoče?

………………..

Nina Sterle je coachinja (ACC – Associate Certified Coach pri Mednarodni zvezi za coaching), NLP mojstrica, motivatorka in angelska terapevtka.

V svojem svetu igra več različnih vlog, vsem pa je skupno, da skozi njih zasleduje ljubezen do življenja, raziskuje globine odnosov, povezuje optimistično realnost z brezmejno duhovnostjo, vedno znova odkriva moč komunikacije in podpira vse, ki jim je v življenju pomemben napredek v najrazličnejših barvah in oblikah. Komunikacija je njen temelj. Je nekaj, česar ji ne more nihče vzeti. Ko se trudi biti vedno boljša v komunikaciji, zadovoljuje svojo potrebo po znanju, napredku in samoaktualizaciji ter skupaj s tistimi, ki verjamejo, da z delom na sebi premikajo meje, spreminja njihove želje v dosežene cilje.

………………..

Pogledi in mnenja ter informacije, navedene v članku, so odgovornost avtorja oz. avtorice članka in ne odražajo nujno mnenj in pogledov Mednarodne zveze za coaching (International Coaching Federation – ICF) oz. njene slovenske izpostave (ICF Slovenia Chapter). Objava članka gostujočega avtorja ali člana Mednarodne zveze za coaching na spletni strani (ali drugih medijih in socialnih omrežjih) ni zagotovilo Mednarodne zveze za coaching ali njene slovenske izpostave za kakovost produktov ali storitev, ki jih avtor članka ponuja pri svojem delu.