Kompasa za samocoaching - naslovna fotografija

Psihološka podpora v kriznih časih – Kompas za samocoaching

Avtorica: Jasna Knez, 13. 4. 2020

Znano in običajno življenje se spreminja. Soočamo se z negotovostjo. Covid-19 kriza nas je doletela hitro, nepripravljene in v trenutku je obrnila naša življenja na glavo. Vsak od nas se poskuša z njo soočati na svoj lasten način. Zagotovo pa je eno, po tej izkušnji bomo drugačni.

Padle so maske. Na plano so prišli naši strahovi, stiske in skrbi, tudi naše senčne plati, sploh če hranimo temo. Izgubljamo občutek varnosti in »kontrole«. Po drugi strani, pa se je dvignila stopnja zavedanja in človečnost, solidarnost ter želja po povezovanju in opori drug drugemu. Pri tistih, ki hranijo svetlobo. Lahko bi rekla, da smo na poti junaka. Prišel je klic k spremembi in nas pahnil v preizkušnjo. A kakšni bomo prišli iz nje, je odvisno od nas samih.

Situacija od nas zahteva prevetritev naših mentalnih vzorcev, vrednot in agilnosti delovanja ter prilagodljivosti neznanemu. Zato je pomembno, da poskrbimo za svojo čustveno in psihološko stabilnost. Le tako bomo lahko odšli iz te preizkušnje, kot junaki. Da pa bi v tej situaciji ostali v psihološko dobri formi nam lahko pomagajo različne podpore, procesi in refleksije, ki so individualne ali skupinske. V takšnih procesih raziskujemo različne zorne kote na trenutno situacijo, s katero se soočamo in poskušamo aktivirati notranjega zdravilca, da bi našli lastne načine vzpostavljanja učinkovitih strategij za življenje in delo v teh negotovih časih. Vsi čutimo, da želimo prispevati v trenutni situaciji. Zato različni strokovnjaki odpirajo prostor na svojem področju. Tudi prostor za pogovore in refleksijo, za čustveno in psihološko podporo.

Katera od psiholoških podpor mi lahko v kriznih časih nudi najustreznejšo oporo?

Kadarkoli stojimo pred novo potjo, se pojavlja vprašanje kako in kje začeti. Katere nasvete in koga upoštevati. Mnogi imajo lastne izkušnje z raznimi oblikami svetovanja, coachingi, terapijo, takšno ali drugačno psihološko pomočjo. Zato nam z najboljšimi nameni ponujajo predloge, nasvete. A kot pravi pregovor: »Pot do pekla je tlakovana z dobrimi nasveti dobri ljudi!« Zato menim, da je bolje, da lastno pot tlakujemo sami. S tem imamo vpliv, kam bo šla. Dobro pa je poznati različne pristope in vedeti kaj želimo, da bomo znali za rešitev izziva, s katerim se soočamo, izbrati najboljšega za nas, organizacijo oz. izziv sam.

V nadaljevanju opisujem razlike med podpornimi procesi. Eni so tudi bolj všečni in priljubljeni, drugi malo manj. Eni zahtevajo od nas več samorefleksije in pogleda vase ter nas usmerjajo v akcijo in delovanje, drugi so bolj retrospektivni, pogovorni, brskajo po spominih, zataknjenih vzorcih, raziskujejo, diagnosticirajo, tretji spet dajejo usmeritve in navodila kaj in kako.
Sama prisegam na coaching. A le ta ni nujno edina ali najboljša pomoč za vsakogar. Vi sami, boste vedeli, kaj je tisto, kar v danem trenutku potrebujete in vas pokliče. Kako boste tlakovali svojo pot. Sami z orodji za samo pomoč ali z nekom ob vas.

Kakšne psihološke podpore se lahko pri soočanju s svojimi izzivi posluži posameznik?

Coaching: Je v rezultate usmerjen pristop, in omogoča globoke uvide in aktivacijo zmogljivosti, potrebnih za iskanje naših lastnih rešitve zato mnogi pričajo, da gre za izkušnjo, ki prinaša izjemne koristi in spreminja kvaliteto življenja na bolje. V svoji najpreprostejši obliki je strukturiran odnos med coachem in klientom, da le-ta poveča oz. doseže želeno raven uspešnosti. Končni cilj tega procesa je omogočiti klientu dosego ciljev, ki jih je določil sam in ga pri učenju premagovanja izzivov, s katerimi se bo spoprijel, podpirati. Proces je posamezniku individualen in mu omogoča, da znanje in pot najde v sebi skozi svoje odgovore, in ne, da ga učijo oz. poučujejo, mu svetujejo. Vsak človek ima svoje edinstveno stanje tako kot vsaka organizacija svojo strukturo. V tem kontekstu je vsaka rešitev, ki se bo pojavila med coaching izkušnjo, specifična tako za organizacijo kot osebo.

Po navedbah mednarodne zveze coachev (ICF), je coaching “partnerstvo s klienti v premišljenem, miselno izzivalnem in ustvarjalnem procesu, ki kliente navdihuje, da bi povečali svoj osebni in profesionalni potencial.” Definicija pomeni, da coach in klient soustvarjata proces in sta za kakovost tega partnerstva soodgovorna. Coach verjame, da so vsi potrebni potenciali oz. zmogljivosti v klientu in ga spodbuja, da le-to ozavesti in uvidi več kot samo trenutni mentalni vzorec delovanja, ter mu s tem pomaga pri iskanju njegovih lastnih (avtentičnih) rešitev in samostojnemu razvijanju želenih načinov delovanja. Coach namreč pomaga klientom do njihovih lastnih odgovorov in popelje njihove odgovore tudi korak naprej. Kvaliteta vprašanja določa kvaliteto odgovora, ki odpira in razširja klientov horizont. Marsikaj drugega je še v ozadju in coach bi moral znati potegniti zgodbe iz ozadja. Brez vpletanja samega sebe v proces, pa hkrati biti popolno v procesu. Brez dodajanja. Brez odvzemanja. Delati s tem, kar je v polju.

Sama se največ naučim in razvijam prav iz lastne izkušnje. Ne samo iz tega, da stvar preberem ali slišim, da mi je vsiljena, ampak, da jo izkusim. Raziskujem. Na moj način. Kreativno. To mi odpira drugačno zavedanje kjer odkrivam odgovore na svoja vprašanja. V vseh možnih barvah.
Coaching pristopov je veliko, zame so to barve. Potem pa kot slikar, na platno dam tiste, ki gredo najbolje skupaj za izziv, ki je na mizi.

Poznamo različne coaching metodologije, ki se lahko med seboj prepletajo; vodstveni, poslovni, sistemski, jungovski, integralni, NLP, življenjski, Embodied – utelešenje, timski.. skratka različne smeri, pa tudi različne modele, različne nivoje in globine samega procesa.

Večinoma v najosnovnejši obliki in uporabi osnovnih coaching modelov gre za usmerjen pogovor, kjer vas coach posluša, postavlja vprašanja po modelu, ki vam pomagajo bolje razumeti kje in kako ste in vas podpreti pri nadaljnjih korakih. Zrel in izkušen coach, pa ima širok portfelj coaching metodologij in ne bo odvisen od poenostavljenih modelov zato, da bo učinkoviteje povezoval probleme s poslovnim kontekstom, relevantnostjo in globino coachinga oz. izbral za klienta ali izziv tisto, ki bo delovala na njegov značaj. V osnovi gre za preskok iz ozkega vidika k širši perspektivi. Od osredotočanja na klienta samega do ravnovesja med stranko in sistemi, katerih del klient je. Ni vedno prijetno, zagotavlja pa merljive rezultate.
Pokukajmo še v razumevanje drugih oblike razvoja in psiholoških pomoči.

Včasih je za izziv s katerim se soočamo bolj primerna kakšna druga oblika podpore.

Terapija oz. psihoterapija: Ponuja priložnost, da ob pomoči strokovnjaka posameznik odpravlja vzroke in simptome raznih duševnih motenj, čustvenih težav, težav v medosebnih odnosih ter se osebnostno razvija.
Po navedbah Slovenske Krovne zveze za psihoterapijo je psihoterapija vrsta profesionalnih postopkov, ki segajo od namer, da bi se zdravilo paciente, ki trpijo zaradi psihičnih, somatopsihičnih ali psihosocialnih stisk oziroma neravnovesja, do dvigovanja kakovosti življenja klientom, ki želijo odkriti boljši odnos do sebe in do soljudi. Psihoterapija uporablja posebne oblike znanja in spretnosti, ki temeljijo na razumevanju psihičnega zdravja in patologije in z njimi skuša vplivati na ljudi.
Terapevtova začetna osredotočenost je pogosto na temeljna vprašanja, ki so vezana na preteklosti klienta. Skrb terapevta je tako usmerjena v zakaj nekaj ne počnete in se primarno fokusira na preteklost, otroštvo in analizira kako so pretekli dogodki vplivali na vas (poišče glavni vzrok v izvoru) in vpraša Zakaj? Diagnosticira simptome, bolezni in psihična stanja. Ljudem pomaga razumeti njihovo vedenje in ima strokovno znanje in smernice, ki olajšajo pot do ozdravitve. Gre tudi za drugačno pozicijo in dinamiko odnosa. Tako kot pri coachingu je tudi v terapiji osebnostna zrelost terapevta ključna za kvaliteto procesa.

Mentorstvo: Mentor je običajno bolj izkušen na svojem izbranem področju in svoje znanje in veščine prenaša na »manj izkušenega«. Mentorji privabijo k učenju na podlagi njihovih lastnih izkušenj, znanj in veščin. Mentorji so lahko tudi coachi, ki delajo z vami kot zaupanja vredna testna publika, pri čemer v mentorskem procesu lahko ponujajo tudi mnenja in osebne uvide v podporo vašemu razvoju. Tudi tukaj gre za drugačen odnos, v dinamiki hierarhičen.

Trenerstvo – trening in usposabljanje: Trenerji učijo, kako doseči nivo strokovnosti v določeni dejavnosti ali veščini v kratkem časovnem razponu. Pokažejo vam korake oz. postopek, da v kratkem času dosežete stopnjo znanja v neki dejavnosti ali spretnosti. Trener nenehno podpira vaš razvoj kompetence & veščine, s ciljem, da samostojno nadaljujete svojo pot razvoja.

Svetovanje: Svetovalci ponudijo klientu možnost, da prediskutira, kaj si misli o svoji težavi. Svetovalci opazujejo ”zakaj“ posamezne težave ali ovire iz preteklosti ali sedanjosti, jo želijo rešiti in tudi mimogrede ponudijo nasvet. Je strokovnjak, ki je pozvan k strokovnemu ali tehničnemu nasvetu ali mnenju. Svetovalci vam običajno dajo odgovore.

Kot ste lahko prebrali, gre za razlikovanje med pristopi in tudi namenom, ki jim sledi. In vsak od teh je učinkovit, saj je vsak namenjen specifičnemu cilju. Da pa boste znali prepoznati, kateri pristop je pravi – je odvisno od vaših potreb in želenih ciljev; »vprašanja«, ki ga je potrebno nasloviti in tudi od vašega trenutnega psihološkega stanja.

Kako pa naj vem če je coaching prava metoda, se sprašujete?

Coaching lahko izvajamo v različnih vlogah in oblikah. Zelo primeren je, ko se znajdemo v situacijah, ko se soočamo s spremembami in situacijami, ki imajo vpliv na nas, osebno, poslovno ali na organizacijo samo. Pomaga nam lahko pri izboljševanju in razvoju kompetenc, dvigu samozavesti, samopodobi, pri soočanju s strahovi pred zmago ali izgubo, s strahovi povezanimi z nami samimi, pri odpravljanju in preoblikovanju destruktivnih vedenj, ki izhajajo iz naših senčnih plati (perfekcionizem, agresija…), motivaciji, stresu, napredovanju…

Kompas za samocoaching za samopomoč

Trenutna situacija neznosno utesnjuje in navdaja z občutki tesnobe in nezadovoljstva. Odvzeti so nam pristni stiki in vsak se poskuša znajti po svoje. Enim gre bolje, drugim malo manj. Model Kompas za samo coaching sem pripravila za samo pomoč klientom, saj ponuja usmeritev, ki jo lahko uporabite, ko se znajdete v dilemi ali za vas nelagodni situaciji. Če vam bo odstiralo nove vidike in razjasnilo drugačne poglede na situacijo, je prava metoda. Če ne, je lahko izziv kompleksnejši, zahteva drugačen coaching pristop, morda pa potrebujete le recept ali pa samo nekoga, ki vas lahko sprejema brez pogojev in vam zna prisluhniti brez sprožanja refleksije.

NAVODILA:
1. Postavi si vprašanje, ki jih najdeš v nadaljevanju in napiši odgovore v zvezek.
2. Nato poleg zapisa nariši simbol, ki ponazarja esenco odgovora. Nadaljuj z naslednjim ?.
3. Če vprašanje ne prebudi nobenega impulza v tebi, pojdi na naslednjega. Ko prideš do konca, bo tvoj pogled na situacijo zagotovo drugačen in s konkretnim akcijskim načrtom.
4. Da pa bo le ta izveden, naj te simboli spominjajo na tvojo zavezo. Fotografiraj jih, sprintaj in postavi nekam, na vidno mesto (lahko jih narišeš na post listke). Naj te opominjajo in opolnomočijo. Predvsem takrat, ko zmanjka za gona. Ko potrebuješ zaveznika, da ne bi šel nazaj na stara pota.

Takšno usmerjeno vodenje procesa nam omogoči pogled iz več zornih kotov ter odpre vpoglede v naše, nam lastne ideje in rešitve za soočanje z izzivi. Da odgovori pridejo iz nas samih. In smo zanje zato pripravljeni sprejeti več odgovornosti. Tudi hitreje in aktivneje. Zagotavlja namreč našo večjo zavzetost.

Pri enostavnih izzivih je ta struktura zelo priporočljiva in jo lahko sami uporabimo kadarkoli. Ko pa so izzivi kompleksnejši priporočamo pomoč strokovnjaka, saj so v vsakem procesu skrite dinamike in sistemi, ki jih je potrebno nasloviti. Obrambni mehanizmi, ki se aktivirajo in nam nemalokrat onemogočijo, da bi naredili korak naprej, so tisto, za kar potrebujemo podporo coacha. V besedah smo močni vsi, a prava moč se pokaže v naših dejanjih. Dejanjih, ki po navadi od nas zahtevajo temeljito prevetritev. In ker je proces spremembe težak, marsikdo, če nima prave podpore, zdrsne nazaj, v cono znanega. In le strokovno oko bo znalo v takšni situaciji izbrati najadekvatnejšo metodo, da boste čim hitreje dosegli željeni cilj.

 

Jasna Knez (ACC), Leadership & Executive Coach Njeno poslanstvo je vzpostavljanje coaching kulture v organizacijah ter podpora in opolnomočenje posameznikov pri razvijanju želenih in potrebnih vedenj & veščin, ki jih potrebuje za uspešnejše življenje ter lastno realizacijo. Kot executive in timski coach Jasna prinaša v coaching odnos neposrednost, išče pod površjem izrečenega in izraženega ter izzove tam, kjer se skriva največji potencial. S svojim kreativnim pristopom naslavlja celega človeka in išče poti do bistva zadeve. Vse z namenom, da v danem času izvabi iz ljudi točno tisto, kar jih bo pripeljalo k želeni spremembi.

LN: https://www.linkedin.com/in/jasna-knez  

 

Zapis je mnenje avtorja in ne odraža nujno stališč ICF Slovenia Chapter

graf zavedanje o coachingu

Zakaj bi morale organizacije vpeljevati coaching kulturo

Avtorica: Teja Breznik Alfirev, 30. 3. 2020

Ena od najbolj spregledanih priložnosti, ki jih opažam v organizacijah, je razvoj coaching kulture. Coaching je enostavno dosegljiv, a vendar je še vedno nizko zavedanje, kaj coaching je in kakšne prednosti prinaša posameznikom in organizacijam.

Raziskava Mednarodne zveze za coaching (ICF) iz leta 2017 pravi, da se le 66% udeležencev raziskave delno ali v celoti, kaj je coaching. Med njimi je le 30% takšnih, ki dejansko razumejo, kaj coaching je; ostali zamenjujejo coaching z drugimi oblikami razvoja kot so mentorstvo, svetovanje ali trening.

Spodnja tabela kaže, kakšno je zavedanje o coaching med tistimi, ki so rekli, da se delno/v celoti zavedajo, kaj je coaching.

Vir: 2017 ICF Global Consumer Awareness Study

Torej, očitno je, da je še vedno zmeda na trgu glede tega, kaj je coaching in kaj so druge modalitete razvoja.

Druga ugotovitev iz te iste ICF raziskave je, da je 42% ljudi reklo, da ne potrebujejo coachinga v tem trenutku, 24% jih je reklo, da ga sploh ne potrebujejo in 15% jih je reklo, da ne verjamejo, da jim coaching lahko prinese kakršnokoli korist.

Iz mojega vidika je to kar logično. Če ne poznaš nečesa, zakaj bi to uporabljal in kako bi lahko razumel prednosti tega, česar ne poznaš?

Poglejmo, kaj je coaching in zakaj bi ga organizacije vpeljevale.

Coaching ni tehnika, coaching je “mindset”.

Po navadi svoje treninge coachinga začnem z uvodom: “Kot coachi, ne coachamo izziva ali vedenja coachee-ja. Coachamo osebo, ki je pred nami. Če želimo to dobro opraviti, ne smemo biti navezani na naše lastno pričakovanje (lastno agendo), kaj naj bi oseba pred nami naredila ali spremenila”

Vedno se pojavijo zmeda, presenečenje ali neudobje, ko to rečem.

Naslednja reakcija, ko razložim coaching malo bolj, je: “Aha, razumem. Kot coachi ne dajemo nasvetov ali delimo svojih izkušenj. Osebo vodimo preko vprašanj na cilj, ki ga kot coach določim.” No, tudi to ni coaching. Temu se reče manipulacija.

Kaj potem coaching JE?

Mednarodna zveza za coaching (ICF) definira coaching kot: “partnerski odnos v miselno izzivalnem in kreativnem procesu, ki navdušuje klienta, da maksimira svoje osebne in profesionalne potenciale.”

Obožujem to definicijo! Pravi, da kot coachi:

  • smo partnerji klienta. Smo enakovredni; ni odnosa “starš-otrok”, so kreiramo proces preko skupnih dogovorov in odprte povratne informacije in v coaching procesu sva oba odgovorna za kakovost tega partnerstva.
  • vodimo miselno izzivalen in kreativen proces. Nismo tam zato, da povemo klientu, kaj naj naredi. Svetovanje klientu ne bi bilo ne miselno izzivalno, ne kreativno. Namesto tega sledimo agendi klienta in jih podpiramo, da vidijo preko svojih utečenih načinov razmišljanja. Ker tudi razmišljanje je navada. Verjamemo, da klient želi biti odgovoren za svoje življenje in da ima vse potrebne kapacitete, da najde svojo lastno in zase najboljšo rešitev.
  • coaching proces navdušuje klienta, da maksimira svoje potenciale. Ta del definicija je meni najljubši. Kot coachi smo tukaj, da pomagamo klientu, da najde svoje lastne rešitve, katere želi v svojem življenju. Ljudje si morajo najprej nekaj želeti, da so potem pripravljeni iti iz svoje cone udobja. Nemogoče je maksimirati svoje potenciale v zavetju cone udobja. Treba je iti v “areno” in opraviti delo.  

Kaj lahko coaching stori za organizacije?

Kompleksnost poslovnega okolja, pritiski in zastareli management principi današnjih delovnih okolij imajo ogromen vpliv na produktivnost, zavzetost in blagostanje zaposlenih. Posledice so zelo dobro poznane . le 3% zaposlenih je aktivno zavzetih; v organizacijah je pomanjkanje inovativnosti in hitrosti in veliko povečanje bolezni, povezanih s stresom. Izgorelost je celo postala popularna! 

Vse to je povezano z preživetimi predpostavkami, kako naj bi se “upravljalo” ljudi. Agilne prakse, samo-vodeni timi, management 3.0 itd. te predpostavke naslavljajo. Kar je super! Kar opažam v podjetjih pa je, da ima ogromno podjetij težave pri uspešni implementaciji  teh praks.

Osvojitev coaching “mindseta” in ustvarjanje coaching kulture ima moč, da zmanjša toksična vedenja znotraj organizacij. Ta so glavni razlog za nizko produktivnost, pomanjkanje kreativnostni in povečan stres. Nizka stopnja zaupanja, pomanjkanje fokusa, zmeda, pretirana birokracija, odnosi med vodji in zaposlenimi, ki temeljijo na “starš-otrok” principu, pomanjkanje idej, nizka transparentnost, pojav govoric, izogibanje prevzemanje odgovornosti, upiranje spremembam je le nekaj od toksičnih vedenj.  Razvila so se zaradi management 2.0 mindseta in ne zato, ker so ljudje po naravi leni in neodgovorni.

Tranzicija od management 2.0 mindseta (nadzor, korenček in palica, sledenje navodilom) k management 3.0 mindsetu (avtonomija, odgovornost, zavzetost) je za večino ljudi težavna. Počutiti se morajo varne, da lahko izrazijo svoje potrebe, najdejo notranjo motivacijo, delajo stvari drugače, pridobijo nove izkušnje in da potem lahko spremenijo svoj mindset. In tukaj igra coaching ključno vlogo.

Da ne omenjam, kaj lahko coaching naredi za ljudi, ki hrepenijo po tem, da soustvarjajo spremembe in pustijo pečat v svetu!

Če povzamem …

Coaching je en od najmanj uporabljenih in najbolj učinkovitih pristopov, ko želijo podjetja ustvarjati kulturo presežkov. Eden od razlogov, zakaj coaching ni širše uporabljen v organizacijah, je pomanjkanje razumevanja, kaj coaching je. Tako je logično, da ljudje ne vedo, kakšne prednosti jim coaching lahko prinese.

Preseganje management 2.0 predpostavk in praks je težavno tako za vodje kot za zaposlene. Tranzicija k management 3.0 mindsetu in principom se ne more zgoditi čez noč. Psihološka varnost je prvo, kar morajo ljudje občutiti, da lahko presežejo ustaljene načine razmišljanja in delovanja (mindset), stopijo iz cone udobja in so pripravljeni kreirati drugačne izkušnje. Le takrat lahko in si bodo želeli spremeniti svoja vedenja.

Prednosti, ki jih coaching prinaša organizacijam so skoraj neskončne. Ko se vpeljuje coaching na pravi način, je to izkušnja, ki spreminja življenja. Prinaša čustveno odpornost, kreativnost, zaupanje in agilnost – vse ključne pogoje za razvoj odličnih organizacij.

Teja Breznik Alfirev (PCC), Leadership & Executive Coach

LN: https://www.linkedin.com/in/tejabreznikalfirev/

W: www.flow-svetovanje.com

 

Zapis je mnenje avtorja in ne odraža nujno stališč ICF Slovenia Chapter

Slika1

Interni coach – moje poslanstvo Povezovalca

Avtorica: Barbara Intihar, 19. 1. 2020

»Predstavljajte si, da ste v podjetju zaposleni že daljše obdobje; pet, sedem, morda celo deset let …. Strokovnjak ste na svojem področju. Delo obvladate. Tako dobri ste, da je celo reševanje izzivov postalo rutinirano. Potem se vam ponudi priložnost, da se v domačem podjetju preizkusite v nečem novem. Nečem, kar vam zopet prebudi metuljčke v telesu. Nečem, za kar čutite, da bo dobro za vas, dobro za druge in dobro celo za podjetje.«

To je bil uvod v moj del predstavitve internega coachinga na osrednjem letnem dogodku kadrovskih strokovnjakov v Sloveniji, ki se je v organizaciji Planeta GV in Slovenske kadrovske zveze odvijal aprila 2018 v Portorožu. Skupaj s sodelavkami, internimi coachinjami smo predstavile dobro prakso, ki jo uspešno izvajamo že nekaj let.

Če izberem eno besedo, ki najbolje odraža moje življenjsko poslanstvo, je to Povezovalec. Rada povezujem. Posameznike v skupino. Posameznike z njihovimi željami in potrebami. V povezovanju vidim ogromno priložnost za hitrejši in vidnejši napredek, za višjo kakovost življenja, za radost in veselje, zadovoljstvo s samim seboj, z drugimi, s svetom. In coaching je izvrstno orodje, ki omogoča ravno to. Dovoli, da posameznik sam izbere svojo pot, in coach je tu, da mu stoji ob strani, verjame vanj, ga spodbuja in mu kaže ogledalo. Pomaga prepoznati povezavo med dejanji ali nedejanji in rezultatom. Povezovalec za boljši danes in jutri.

S coachingom sem se srečala v letu 2012, ko je bil v podjetju objavljen razpis za zainteresirane za priključitev skupini internih coachev. Razpis je bil prvi korak pričetka uvajanja sistema coachinga v podjetje. Imela sem torej priložnost in privilegij graditi nekaj novega od samega začetka. In bilo je razburljivo in poučno in osvežujoče. In če bi se morala še enkrat odločiti za ta korak, bi se brez dvoma takoj. Dobila sem neprecenljive izkušnje in obogatila, morda celo osmislila svoje življenje; ne le poslovno, ampak v vseh pogledih.

 

V teh letih je bil napredek ogromen. Od prvih izobraževanj, ki jih je po prilagojenem programu izvajal zunanji izvajalec, vse do pridobljenega certifikata Coach po akreditiranem programu ACTP, opravljenega Uvodnega izobraževanja iz transakcijske analize TA-101, redne udeležbe na supervizijah z zunanjim supervizorjem ter večjim številom drugih internih izobraževanj povezanih z veščino coachinga. Vse navedeno ter predvsem aktivno opravljanje internega coachinga mi dovoljuje, da se lahko predstavim kot interni coach.

Kdo je interni coach in kaj je interni coaching?

Interni coach je coach, ki svoje delo, coaching, opravlja v podjetju, v katerem ima primarno drugo delovno mesto oz. naziv. Za opravljanje procesa internega coachinga veljajo enake zahteve in pravila kot pri ostalih vrstah coachinga. Interni coach mora prav tako dosledno slediti etičnemu kodeksu ter standardom. Uporablja metode dela, za katere je usposobljen. Skrbi za sledenje oblikovanemu sporazumu s stranko, pri čemer ustvari in poskrbi za varno in zaupanja vredno okolje. Aktivno posluša in podaja povratno informacijo na način, da stranko spodbudi k raziskovanju in sprejemanju odločitev za aktivnosti, ki jo približajo postavljenim ciljem. Tudi v internem coachingu gre za zaupen proces, ki se odvija med stranko in coachem in ostane zaupen. Poročanje je v primeru našega podjetja omejeno le na podatek o številu opravljenih srečanj, kar je potrebno za spremljanje in vodenje evidence.

Poleg internih coachev lahko v podjetju proces coachinga vodijo tudi eksterni coachi, s katerimi je sklenjen dogovor za sodelovanje. Običajno so eksterni coachi na voljo najvišjim vodilnim in vodstvenim kadrom, interni coachi pa srednjim vodstvenim kadrom ter ostalim zaposlenim na nižjih poslovnih ravneh.

Zakaj sem rada interni coach in v čem vidim prednosti ukvarjanja z internim coachingom?

Razširitev podočja dela

Z razpisom in povabilom za priključitev skupini internih coachev je bila dana možnost vsem zaposlenim, ne glede na to, na katerem področju delovanja sodelujejo v podjetju. Razpis ni bil omejen na zaposlene v kadrovskem sektorju, pač pa je bil popolnoma odprt. Tako sem dobila možnost in priložnost, da prispevam k uspešnosti podjetja tudi na področju, ki ni moje primarno delovno mesto. Z vstopom na novo področje delovanja se je odprlo popolnoma novo, neraziskano področje za pridobivanje novega znanja. Izhodiščne zahteve niso bile izločevalne, pač pa so omogočale, da z določenim vložkom lahko kdor koli pridobi zahtevane kompetence in osvoji znanje za učinkovito delo.

Tesnejše sodelovanje zaposlenih

V novo nastali skupini kandidatov za interne coache nisem bila edina, ki ji je coaching predstavljal nekaj popolnoma novega. Veliko nas je bilo. Med nami se je  razvilo sodelovanje pri prvih korakih vstopanja v svet coachinga. Zgodilo pa se je še nekaj zanimivega. Sodelovanje se je okrepilo tudi na drugih področjih dela, v okviru naših osnovnih delovnih mest. Nenadoma so pošiljatelji mailov ter glasovi na drugi strani telefonskih linij dobili obraze in sodelovanje se je dvignilo na višjo raven.

Boljša organiziranost in večja učinkovitost

Pomembno pravilo, ki se ga je treba zavedati je, da je interni coaching za »zraven«. Osnovno delo vezano na primarno delovno mesto, je prioriteta in treba je zagotoviti, da poteka nemoteno, skladno s termini in zahtevami. Vse to zahteva učinkovitost, postati moraš  strokovnjak pri upravljanju s časom in nalogami. Izziv se kaže tudi v dnevnem vzdrževanju dobrih odnosov, saj le tako ohranjaš zaupanje svojih nadrejenih. Oni so namreč odločevalci in imajo ključno vlogo pri določanju prioritet.

Dobra energija

Posebnost internih coachev je tudi v tem, da gre za skupino, ki je sama sebi gorivo. Prostovoljci. Najboljše možno izhodišče, saj z veseljem in energijo delamo stvari, ki jih sami želimo. Ves čas željni novih izzivov, izobraževanj, korakov naprej. Ni nas treba opominjati in spodbujati, ni potreben dodatni napor, saj se vse odvija samo od sebe. Včasih nas je treba celo ustavljati.

Menim, da z internim coachingom pridobijo vsi vključeni. Interni coachi, stranke in podjetje.

 

Barbara Intihar, interni coach. Z osnovami coachinga sem se srečala v letu 2012. Svoje znanje sem nadgradila z izobraževanjem v programu, akreditiranem pri Mednarodni zvezi coachev (ICF), in pridobila naziv coach. Odličnost procesa coachinga krepim z rednimi supervizijami. V procesu coachinga nudim zaupno in varno okolje, kjer lahko z medsebojnim aktivnim sodelovanjem dosežemo izjemne rezultate. Z določitvijo konkretnih ciljev lahko uspešnost spremljamo in vrednotimo ter pot do cilja prilagajamo glede na trenutna pričakovanja.

 

 

 

 

Vsebina članka ne odraža nujno (uradnega) mnenja ICF Slovenia Chapter. Za navedene informacije in mnenje v članku so odgovorni izključno njihovi avtorji. Objava članka gostujočega avtorja na spletni strani ICF Slovenia Chapter (ali drugih medijih komuniciranja) ni zagotovilo ICF Slovenia Chapter za kakovost produktov ali storitev, ki jih ponuja avtor članka pri svojem delu.

Uredila: Karmen Šemrl, ACC

 

 

2019-04-05 12_28_09-Window

Ravnanje s čustvi v coachingu

Avtorica: Bernarda Potočnik [7. 11. 2018]

Če bi imeli čarobno palico, katera čustva bi izbrali za popotnico skozi življenje? Katerim čustvom dajemo prednost? Katerih si ne dovolimo izraziti? Pa namesto žalosti in ranljivosti raje pokažemo jezo, da bi manj bolelo? Katera čustva so pogosto na dnevnem redu našega vsakdana?

Ali so čustva dobra, ali slaba?

Plutchik v svoji psihoevolucijski teoriji o čustvih utemeljuje, da obstaja 8 primarnih čustev, ki smo jih razvili z namenom, da človeški vrsti omogočijo preživetje. Porajajo se v parih kot veselje in žalost, strah in jeza, zaupanje in gnev, presenečenje in pričakovanje. Vsako od njih ima svojo funkcijo; jok otroka, denimo, prebudi materino skrb, strah nam pomaga prepoznati, ali je varno vstopiti v novo okolje, gnus nas zavaruje, da ne zaužijemo strupene hrane, pričakovanje nas žene k vedno novim odkritjem … Lahko bi dodali še sram in ponos, čustvi, ki jih kritiki morda nekoliko preveč poenostavljenega Plutchikovega modela, pogrešajo pri opredelitvi primarnih čustev, iz kombinacije katerih potem izhajajo vsa druga čustva. In kot se čustva porajajo v paru, pogosto tudi ne moremo začutiti določenega čustva, ne da bi poznali tudi njegovega drugega dela.

Kdo med nami je bil že deležen dobronamernega priporočila: »Ne veseli se preveč, da ne boš potem razočarana«?

Če tlačimo bolečino ali žalost, bomo tudi veselje in radost, če tlačimo strah, bomo ves čas napeti in se ne bomo mogli sprostiti. Če tlačimo jezo, je velika verjetnost, da bomo v strahu izbruhnili ob najbolj neprimernem času. Brez hrepenenja ni navdušenja in seveda je neizogibno tudi razočaranje in bolečina. Čustva so – brez moralnega predznaka. Lepota življenja je v široki paleti čustev – različna čustva nas bogatijo, ko smo v stiku z neprijetnimi čustvi, pridemo v stik tudi s pozitivnimi.

Kako ravnamo coachi, ko se pri delu s strankami srečamo z različnimi čustvi?

Pomembno je, da omogočimo stranki raziskovati različna čustva, ki jih zaznava, v trenutkih, ko čustva stranke privrejo na plano z veliko silovitostjo, kot jok ali izbruhi jeze, je pomembno, da znamo biti s stranko in ustvariti prostor, da čustvo lahko v polnosti izrazi, da lahko joka, je nemočna, jezna, šibka ali drzna … Izziv je pogosto »vzdržati«, dovoliti čustvom, da spregovorijo, še posebno, ker beseda čustva ostaja tabu v življenju veliko ljudi, ne le v delovnih okoljih.

Čustva so kot val, pridejo in grejo, z različno intenziteto, v različnih intervalih. Kot pravi Leslie Greenberg, je v tem tudi ključ do ravnanja s čustvi. Prvi korak je zavedanje, ko se pri stranki na primer pojavi jeza, da prepozna, od kod ta jeza in kaj želi s svojo jezo. Ko sprejme svoje čustvo, je zanjo koristno, da ugotovi, za kaj gre v ozadju čustva. Je jeza pravzaprav žalost ali sram, ali pa preprosto jeza, ki nosi sporočilo. Ko čustvo ubesedi, čustvo dobi pomen, lahko ga izrazi v varnem okolju s coachem na način, ki je v danem trenutku zanjo najbolj ustrezen, da doseže »dovršitev« in zmore narediti korak naprej.

Spomnim se stranke, ki je čutil zavist do svojega dobrega, po njegovem mnenju vsestransko uspešnega prijatelja, in se svoje zavisti hkrati sramoval, ker mu je bil prijatelj zelo ljub. V trenutku, ko je dovolil čustvu, da se izrazi in da ga v polnosti začuti, je prepoznal tudi, da je zavist pravzaprav govorila o njegovi globoki notranji potrebi po spremembi lastnega »zapečkarskega« življenjskega sloga. Bil je eden tistih »aha« trenutkov, ko je postalo kristalno jasno, kaj stranka želi zase in je z odločenostjo dobil tudi izdatno energijo, da je spremembo zmogel udejaniti. Pričel je teči in v roku treh let je dosegel raven, ki ga je pripeljala na maraton v New York. Ob pripravah na številne maratone, ki se jih je udeležil, je njegovo življenje dobilo novo vsebino. Sporočilo, ki ga je prineslo čustvo, je bilo dovolj zgovorno.

Bolj ko bomo v stiku s svojimi čustvi, bolj se jih bomo zavedali in lažje jih bomo lahko uravnavali. Čustvo seveda ni enako vedenju. Jeza na partnerja še ne pomeni, da bomo nanj izlili plaz žaljivk ali vložili zahtevo za ločitev. Pomeni iskanje odgovorov, kaj nam čustvo sporoča in kako lahko na ustrezen način skomuniciramo, česa ne želimo in kaj potrebujemo zase in v odnosu.

Pri ravnanju s čustvi sledimo vodilu: Sprejemam svoja čustva – izbiram odziv.

mag. Bernarda Potočnik, PCC coachinja in NLP trenerka (www.glottanova.si), magistrica antropoloških znanosti, raziskovalka in udeleženka seminarja, ki mu pravimo življenje. Že v otroških letih so me privlačile zgodbe, razburljiva življenja literarnih junakov. Skozi izkušnje v svojih bližnjih srečanjih z različnimi ljudmi sem spoznala, da je pravzaprav vsako človeško življenje zgodba, vznemirljivo in nepredvidljivo. Kot coachinja čutim hvaležnost in privilegij, da lahko delim intimne svetove drugih in da sem lahko priča na njihovi poti sprememb in doseganja osebnih zmag.

Vsebina članka ne odraža nujno (uradnega) mnenja društva coachev. Za navedene informacije in mnenje v članku so odgovorni izključno njihovi avtorji. Objava članka gostujočega avtorja na društveni spletni strani (ali drugih medijih komuniciranja) ni zagotovilo društva za kakovost produktov ali storitev, ki jih ponuja avtor članka pri svojem delu.

Uredila: Karmen Šemrl, ACC

Marija Maruša Jovanović na oktobrskem srečanju članov Društva za razvoj coachev

S sodobno tehnologijo suvereno operiraj, svoj eduBiznis enostavno promoviraj/optimiziraj/menedžiraj

Avtorica: Marija Maruša Jovanović [24. 10. 2018]

Sodobna orodja za snemanje video lekcij, za sestanke in izobraževanja v živo (a na daljavo) ter za menedžiranje in prodajo (spletnih) izobraževalnih programov in coaching paketov ti lahko olajšajo marsikatero zadevo, s katero se srečaš, ko začenjaš (ali pa ko že na polno opravljaš) svoj eduBiznis. Tako lahko dosežeš več ljudi, optimiziraš svoj čas in s tem povečaš svoje zaslužke.

A gremo po vrsti: sama vpeljava tehnologije še ni zagotovilo, da boš res optimiziral ali posimpliral svoje delo. Neprimerno izbrana orodja in nesuverena uporaba orodij ti lahko vse skupaj samo zakomplicirata.

Zato ti predlagam, da najprej narediš svojo mini eduBiznis strategijo, s katero definiraš, kje v TVOJEM eduBiznisu si želiš vpeljati sodobno tehnologijo oz. kje v TVOJEM eduBiznisu je smotrno zadeve prepustiti sodobni tehnologiji.

Prvi korak je povezati »potrebe tvojih strank« (po znanju in pomoči) in pa potrebe tvojega biznisa (po promociji, izvajanju, stalnem suportu). Tako pridemo do osnovnih štirih področij, ki naj bi jih zajemal vsak eduBiznis:

  1. Motiv: ko je strankam nekaj novo in iščejo prve informacije, prve korake k rešitvi.
  2. Akcija: ko stranke iščejo napotke, navodila, kako implementirati zadeve (ni pa še nujno, da jih bodo implementirale).
  3. Izkušnja: ko stranke iščejo nekoga (mentorja, coacha), da jih popelje skozi (pre)izkušnjo (ko se odločijo, da želijo implementirati).
  4. Suport: ko stranke iščejo hitre rešitve (ko gre nekaj, kar sicer že vedo, narobe) ali ko se pojavijo nove rešitve.

Če si v dilemi, kaj VSEBINSKO gledano naj bi posamezni delček predstavljal, se spomni na:

1. Motiv:

  • vizija (za-kaj): Kaj bodo dosegli? Zakaj je to pomembno za njih?
  • in re-vizija (kaj narediti): Kaj delajo trenutno in je „narobe“? Ali – česa ne delajo? Kaj morajo narediti (katere korake)?

Na splošno je opredelitev korakov, ki jih morajo tvoje stranke opraviti (ali področja, ki jih morajo »obvladati«), ena od osnovnih nalog tvojega eduBiznisa (kam pelješ svoje stranke in kaj morajo znati narediti, ne vedeti!)

2. Akcija:

  • Vodila (pot-i): Kaj morajo nujno vedeti, da to lahko naredijo?
  • Na-vodila (na-pot-ki): Kako točno naj to naredijo?

3. Izkušnja:

  • Izziv: Kako jih lahko izzovem, da to naredijo? Kakšno nalogo naj jim dam? Kako to lahko prakticirajo? (Zagotoviti prostor, da dobijo prve izkušnje!)
  • Odziv: Na kaj jih moram opozoriti (pred/ po izzivu)? In pa tvoje povratno sporočilo na opravljen izziv.

4. Suport:

  • Hitre rešitve: ‘intervencije’
  • Novosti: seznanjanje z novostmi, novimi tehnikami, spremembami …

Tako se ti enostavno »izrišejo« vsi tvoji (coaching/ izobraževalni) produkti, ki lahko sestavljajo tvoj eduBiznis:

  1. Motiv: Info produkti (za promocijo) – Brezplačni programi, ki se jih ne da prodajati, ker nimajo praktične vrednosti, so pa zelo pomembni, ker predstavijo tebe kot ponudnika (izobraževanja, coachinga), tvojo osebnost, tvoje razmišljanje, tvojo »filozofijo dela«.
  2. Akcija: Trening produkti (delavnice, seminarji, priročniki …) – Brezplačno ali plačljivo – odvisno od tvoje preostale ponudbe, gre za krajše, manj poglobljene produkte.
  3. Izkušnja: Vodeni izobraževalni programi (individualni ali skupinski mentorski/coaching/svetovalni) – plačljivi programi in storitve (npr. individualni coaching/svetovanje).
  4. Suport: suportne skupine, mesečni podporni programi, mesečni treningi.

Kje je torej najbolj smiselno vpeljati v svoj eduBiznis sodobno tehnologijo?

1. Motiv:

  • mini (20–30 minutni) avtomatizirani spletni tečaji (eTečaj je segmentiran, ni zgolj predavanje, pač pa lahko vključiš še druge materiale),
  • posneta spletna predavanja (linearno predavanje, kjer ni potrebe po prekinitvah med segmenti),
  • kratke eDelavnice v živo (interaktivna srečanja, 90 do 120 minut),
  • ne pozabi pa še na »mikroučenje«, ki ga opravljaš (vsakodnevno) na družabnih omrežjih.

2. Akcija:

  • avtomatizirani spletni tečaji (daljši, tudi več ur), namenjeni za prodajo (namesto klasičnih delavnic – kadar je taka oblika primernejša za usvajanje znanja),
  • avtomatizirani spletni tečaji (daljši) za optimizacijo časa (kadar gre za ponavljajoče se vsebine ali vsebine, ki jih želiš svojim udeležencem dostaviti takrat, ko ti sicer ne moreš biti prisoten osebno),
  • avtomatizirani izzivi (na primer, 21-dnevni izziv usvajanja neke nove navade, 5-dnevni izziv pisanja nekega načrta in podobno – ni toliko poudarek na samem učenju, kot na tem, da postopoma spodbujaš k akciji).

3. Izkušnja: Tu bodi pozoren, da nam tehnologija lahko pomaga tudi v primerih, ko naši programi niso v celoti »online« ali ko ne gre za programe, ki jih opredelimo kot »online programe«. Primer: dalj časa trajajoč program lahko podpremo s soDelovanjem v eAkademiji, kjer udeležencem zagotovimo prostor za oddajanje nalog, izmenjavo materialov, morda posnamemo še kako dodatno razlago, imamo prostor za diskusijo, izkoristimo platformo, da preko nje »z enim klikom« pošiljamo mejling obvestila udeležencem, dodajamo dodatne vire za študij itd.)

  • Vodeni eTečaji, programi in izzivi: vsekakor največja dodana vrednost (in najbolj neizkoriščena priložnost v slovenskem prostoru) so programi, ki v celoti (ali vsaj večji del) potekajo preko spleta. Gre za kombinacijo srečanj v živo (a na daljavo) ter kombinacijo posnetih predavanj, ki jih lahko posnameš sproti, tako da prilagajaš vsebino glede na potrebe in specifiko skupine. Del srečanj (na primer prvo in zadnje) lahko izvedeš celo na terenu – da zagotoviš, da se skupina še bolj poveže. Tak pristop je precej primeren predvsem za programe, kjer je potreben postopen, procesno naravnan način usvajanja znanja in počasno prenašanje v prakso.
  • eDelavnice/eSvetovanja/eCoachingi v živo: individualna ali skupinska srečanja na daljavo, a v živo, pri čemer gre bodisi za serijo srečanj ali samostojne enote – pozorni moramo biti le na to, da gre za interAktivna srečanja, torej je poudarek na dvosmerni komunikaciji in soDELOvanju, ne pa za enosmerna predavanja, ki jih sicer lahko posnamemo.

Tukaj bodimo pozorni, da ne gre zgolj za orodja za snemanje ali za platforme, ki omogočajo prenos v živo. Na voljo so nam tudi še platforme za učne skupnosti (eAkademije) ter – zlasti v primeru individualnih srečanj – tudi orodja za enostavno rezervacijo srečanj preko spleta, pa še kakšno orodje bi se našlo, ki nam lahko posimplira delo.

4. Suport: ko želimo naše stranke »negovati« še naprej, jim lahko omogočimo različne oblike soDelovanja z nami in med njimi:

  • članski suportni programi (z mesečno naročnino ali kot bonus naši ponudbi),
  • učne spletne skupnosti, kjer si medsebojno pomagajo naše stranke (brezplačna izmenjava izkušenj),
  • spletne skupine s podpornimi materiali.

Kako ti še lahko pomagam brezplačno?

Celoten pregled, kako ti lahko služi sodobna tehnologija in brezplačna izobraževanja: eDogodek.si/KREIRAJ (https://www.edogodek.si/kreiraj/)

Terminologija:

  • eduBiznis: biznis (lahko je zgolj del tvojega osnovnega biznisa), pri katerem s pomočjo izobraževalnih, mentorskih, coaching orodij stranko »pripelješ na drugo stran«, ji zagotoviš rezultate (performance support),
  • eduPodjetnik: samostojni izvajalec eduBiznisa – gre za osebe, ki se ukvarjajo s tržno (ne akademsko) dejavnostjo.

Marija Maruša Jovanović, Edubiz, izobraževanje, “Ker verjamem, da ima sodobna tehnologija moč, da se znanje širi hitreje, ceneje – učinkoviteje! Pa še zabavno je!” Hojla, Maruša tukaj, zate sem v svoje eLearning in svetovalne programe zapakirala svojih: 10+ let učenja o izobraževanju odraslih, 6+ let neposrednega dela v eLearning industriji, 8+ let izkušenj v izobraževalnem marketingu in ves svoj eLearning entuziazem – da bo eLearning lahko služil tvojemu (malemu, solo, coaching, predavateljskemu, svetovalnemu … ali bodočemu) biznisu!

Vsebina članka ne odraža nujno (uradnega) mnenja društva coachev. Za navedene informacije in mnenje v članku so odgovorni izključno njihovi avtorji. Objava članka gostujočega avtorja na društveni spletni strani (ali drugih medijih komuniciranja) ni zagotovilo društva za kakovost produktov ali storitev, ki jih ponuja avtor članka pri svojem delu.

Uredila: Karmen Šemrl, ACC

coaching mladih

Coaching mladih – kakšen jezik uporabljati?

Avtorica: Maša Ribnikar [20. 4. 2018]

Kot coachi se zavedamo, da je uporaba jezika pomemben del gradnje odnosa in doseganja zaupanja stranke. Zato je pomembno, da preko pozornega poslušanja izberemo nabor besed stranke, s katerimi gradimo odnos in proces coachinga peljemo v globino.

Da je dobro biti pozoren na jezik, navaja tudi dokument »Ključne kompetence coacha« (International Coach Federation) z opisom, da coach »/u/porablja ustrezen jezik, ki je spoštljiv do stranke (npr. ni diskriminatoren na osnovi spola, rase, ne uporablja tehničnega jezika, žargona)«, v kriterijih za ocenjevanje za raven PCC (Professional Certified coach, International Coach Federation) pa je celo izrecno poudarjeno, da coach »pri postavljanju vprašanj uporablja strankin jezik in elemente strankinega učnega stila ter referenčnega okvira«.

Pa vseeno tega pristopa ne gre uporabljati vedno in za vsako ceno. Mladi razvijajo svoj besednjak in vsaka generacija ima nekaj svojih besed, ki pripadajo samo njej. Te besede opredeljujejo človeka in njegovo identiteto. Mladi se z njimi poistovetijo, pa naj gre za navedbo šolskih predmetov, izrazov za motiviranost, jezo ali česar koli drugega. Kadar coachamo mlade, je med nami generacijska razlika, ki je ne gre spregledati, in mladi v procesu coachinga to opazijo še toliko bolj.

Po mojih izkušnjah je lahko pogovor o opredelitvi besed in razlike v uporabi med generacijami lep povod, da mladi dobijo občutek sprejetosti in enakosti. Tako kot narodi govorijo različne jezike in se vseeno med seboj razumejo, lahko tudi coach in stranka uporabljata drugačne besede in izraze, če vesta, kaj te pomenijo. Z uporabo besed mladih coach lahko izgubi kongruentnost, saj v življenju izven procesa coachinga teh besed nikoli ne bi uporabil.

Coach mora biti tudi pozoren, da ne uporablja strokovnih izrazov iz coachinga ali njegovega strokovnega dela, saj mladi v tem vidijo avtoriteto in ne podpore. Ko coach želi predstaviti kakšen strokovni izraz, je priporočljivo, da ga opiše in mlado stranko povabi, da temu izrazu sama nadene ime. Pri gradnji odnosa priporočam, da stranka tudi sama nadene ime za vaša srečanja.

Generacijske razlike včasih predstavljajo pogled v dva različna svetova in mladi se zaradi tega včasih težje odprejo in izrazijo. Načini, kjer se posredno izražajo, jim omogočajo občutek varnosti, zato je uporaba zgodb in metafor lahko lep način, kako mladi z domišljijo in kreativnostjo naslikajo svoj notranji svet v besedah.

Maša Ribnikar, Coaching4me, mag. posl. ved,

je mediatorka, NLP praktik, NLP mojster praktik, coach, predvsem pa sočuten človek, ki je vedno pripravljen pomagati sočloveku. Nekoč ji je bila dana naloga, naj izbere besedo, ki jo najbolj predstavlja, in pove zgodbo o tem, kdo je in zakaj jo ta beseda tako močno predstavlja. Ta beseda je: PLEZALKA. Plezalka zato, ker je že od malih nog želela plezati višje, spoznavati nova obzorja in neprestano rasti. Pozneje se ukvarjala s športnim plezanjem, zdaj pa pomaga drugim ljudem v življenju splezati višje in živeti lepše.

Vsebina članka ne odraža nujno (uradnega) mnenja društva coachev. Za navedene informacije in mnenje v članku so odgovorni izključno njihovi avtorji. Objava članka gostujočega avtorja na društveni spletni strani (ali drugih medijih komuniciranja) ni zagotovilo društva za kakovost produktov ali storitev, ki jih ponuja avtor članka pri svojem delu.

Uredila: Karmen Šemrl, ACC

energy leadership

Energy Leadership

Avtorica: Teja Breznik Alfirev [15. 11. 2018]

Fiziki pogosto definirajo energijo kot potencial za akcijo. Vse, kar počnemo, zahteva energijo in ima energetski naboj. V svetu profesionalnega coachinga predstavlja pomanjkanje konstruktivne energije, usmerjene v rast, nezmožnost stranke, da doseže svoje cilje in svoje sanje.

Energija stalno teče skozi naše možgane in telesa, med nami in drugimi in v interakciji s svetom. Ta energija je manifestacija človeškega zavedanja. Preko učenja, kako vzdrževati in uporabiti to energijo, je osnova za motivacijo in uspešnost in temelj uspešnosti doseganja ciljev.

Na svojo energijo imamo več vpliva, kot se morda zavedamo. To pomeni, da z zavestnim delovanjem lahko povečamo nadzor nad tem, kaj izkušamo in dosegamo v življenju.

Nevroznanstveniki so danes sposobni zaznati elektro-kemične tokove v možganih. Elektro-kemična energija se uporablja, da vzpodbudi akcijo. Tudi vsaka naša misel, čustveni odziv in posledično vedenje generirajo energetsko posledico.

Praktiki na področju pozitivne psihologije so odkrili, da če lahko ozavestimo, kaj je osnova naših misli in čustvenih reakcij, ter namerno spremenimo naš način razmišljanja v bolj optimističen, lahko pretvorimo energijo, ki jo proizvedemo, in preusmerimo njen tok. S tem se odpremo novim priložnostim za učenje in rast. Z drugimi besedami; ko razširimo naše razmišljanje in nadzorujemo svoja čustva, lahko izbiramo bolj konstruktivne odločitve in delamo bolj učinkovite korake proti zastavljenim ciljem.

Kako se naučimo, da namerno usmerjamo našo energijo, in kot rezultat dvignemo naš nivo zavedanja?

Samozavedanje je osnova procesa, a običajno ni dovolj za dosego uspeha. Vsi smo najbrž že doživeli, kako težko je stopiti korak nazaj in biti popolnoma objektiven glede preteklih dogodkov v življenju, še posebno, če so ti bili boleči, navdani s strahom oz. t. i. negativni. Kar koli smo takrat izkusili, se nam je zdelo zelo resnično, ko se je dogajalo. A če bi vprašali druge, ki so bili prisotni pri teh istih dogodkih, bi najverjetneje slišali drugačno verzijo dogajanja. Razlog je v tem, da je naša sposobnost videnja in interpretiranja dogodkov pod vplivom naših prejšnjih izkušenj in prepričanj, ki smo jih izoblikovali okoli teh izkušenj.

Torej, vsak od nas ima svoj set filtrov, skozi katera doživljamo realnost. V veliki meri misli o naših osebnih izkušnjah, vrednotah, predsodkih in celo političnih prepričanjih določajo, kaj verjamemo, da je res. Ker so ta prepričanja zakoreninjena v podzavesti, zahteva odpiranje našega uma novim načinom razmišljanja o preteklih ali sedanjih dogodkih in okoliščinah pomoč objektivnega, ne-obsojajočega profesionalnega coacha, ki pomaga v procesu.

Temeljna energija

Coaching na osnovi Temeljne energije je metodologija, ki pozitivno vpliva in podpira konstruktivno spremembo v perspektivi, čustvenih reakcijah in vedenjih posameznikov, vodij, delavcev in vseh oblik organizacij. Coaching na osnovi Temeljne energije temelji na razumevanju, da smo ljudje v svojem bistvu energetska bitja in da kakovost in količina temeljne energije, ki jo oseba dnevno doživlja, določa njen ali njegov potencial za dosego ciljev in doživljanje izpolnjenosti.

V poslovnem okolju, ko se vodilni naučijo uporabljati njihovo temeljno energijo produktivno in enako naučijo ostale, se ljudje in podjetja spremenijo na bolje.

Dve vrsti energije

Model Energy Leadership, katerega avtor je Bruce Schneider (MCC, ustanovitelj Institute for Professional Excellence in Coaching – iPEC), definira dve vrsti energije:

  1. Katabolna energija: destruktivna, utrujajoča, upirajoča – deluje proti osebi.
  2. Anabolna energija: konstruktivna, poživljajoča, kreativna – deluje za osebo.

Ključ za doseganje fizičnega, čustvenega, mentalnega in duhovnega dobrega počutja in visoke uspešnosti je v tem, da se naučimo zmanjšati ali odstraniti destruktivno katabolno energijo ter istočasno generirati ter sprostiti konstruktivno anabolno energijo.

Z generiranjem več anabolne energije se odpremo odpuščanju, sočutju, miru, veselju, strasti, navdušenju. Začnemo se zavedati več priložnosti in možnosti, ki so nam na voljo, in dobimo bistveno večji dostop do kreativnosti, intuicije, sodelovanja, sinergij, sprejemanja in modrosti.

Sedem nivojev zavedanja

Model temeljne energije, ilustriran v grafu Percepcija lastne energije, daje večnivojski okvir za razumevanje, kako se različni aspekti energije kažejo v doživljanju posameznikov.

Sedem nivojev predstavlja sedem aspektov temeljnega energetskega make-upa osebe. Ta vključuje sledeča občutja: (1) apatija, (2) jeza, (3) odpuščanje, (4) sočutje, (5) mir, (6) radost, in (7) absolutna strast. Energija, ki resonira na vsakem od teh nivojev, se manifestira na različne načine in v različnih stopnjah intenzitete.

Nivo 1 in 2 predstavljata katabolna energijska stanja, medtem ko nivoji od 3 do 7 predstavljajo povečujočo anabolno energijo. Preko dneva, ko se srečujemo in reagiramo na različne okoliščine, ljudi in dogodke, se naša energija pomika med temi nivoji. Odvisna je od naših misli in čustvenih reakcij in vedenj. Ko postanemo bolj zavestni energetskih posledic naših misli, čustev in vedenj, se naučimo nadzorovati pojavljanje in izkazovanje katabolne energije kot odgovor na stresor. Ko povečamo anabolno energijo, pridobimo večji pozitivni vpliv na potek življenja in tako pozitivno vplivamo na lastno sposobnost doseganja ciljev in realizacije naših sanj.


Graf: Percepcija lastne energije (avtor Bruce Schneider, iPEC)

Opis značilnosti posameznih nivojev energije 

  • Nivo 1: Ljudje na tej ravni doživljajo sebe kot žrtev okoliščin, čustev in misli. Tipične misli in čustva so krivda, strah, skrb, dvom vase, nizka samopodoba. Rezultat doživljanja tega nivoja je, da ljudje mislijo, da nimajo izbire v življenju ali da ni na voljo dovolj opcij ali da so ujetniki določenih situacij. Nivo 1 se rezultira v tem, da se ljudje izogibajo situacij ali težkih zadev in imajo težave pri sprejemanju odločitev – ker se počutijo nemočne, da bi lahko kaj spremenili. Čustveno se nivo 1 čuti kot slabo, stopnja želje, zavzetosti in akcije je nizka. Normalno je (a ne zaželeno), da se vsi daj počutimo na tem nivoju.
  • Nivo 2: Za nivo 2 je tipičen konflikt (notranji ali zunanji). Glavno čustvo je jeza. To je prevladujoča energija v svetu. Nivo 2 se kaže kot borba, frustracija, odpor, obsojanje, obramba, “matranje”. Ljudje na tem nivoju delujejo na osnovi sile, nadzora. Vse je percipirano kot črno – belo, pravilno – nepravilno, dobro – slabo. Lahko delujejo zelo samozavestni, prepričani, da je njihov pogled edini pravilni. So jezni, obsojajo druge, sebe. Tipično niso zelo veseli, zdravi in izpolnjeni, čeprav so lahko nazven uspešni. Tipično so osredotočeni na “kaj je narobe”, “kaj ne deluje”, “kdo je kriv”.
  • Nivo 3: Na tem nivoju ljudje začnejo prevzemati odgovornost za lastne misli, čustva in vedenja. Fokus tega nivoja je na zmagovanju, doseganju ciljev in uresničevanju lastne agende. Razlika med nivojem 2 in 3 je , da na tem nivoju ljudje želijo, da tudi drugi zmagajo, a le potem, ko so oni sami že zmagali. Ljudje na tem nivoju so mojstri racionalizacije. Lahko motivirajo sebe in druge preko tega, da najdejo načine, da tolerirajo, odpuščajo, delajo kompromise, “shendlajo”. Ljudje na tem nivoju še vedno obsojajo druge, a racionalizirajo njihovo vedenje, da jim lahko odpustijo ter tako spustijo katabolno energijo. Pri delu lahko racionalizirajo konflikte z drugimi z namenom, da ohranjajo mir in da zagotavljajo produktivnost. Lahko tudi aktivno iščejo načine, da popravijo poškodovane odnose in konflikte z drugimi.
  • Nivo 4: Glavna misel tu je skrb za druge. Čustvo je sočutje in vedenje je služenje drugim. To je nivo, kjer se izkazuje skrb, dajanje, podpora. Ta nivo energije se čuti kot zelo nesebičen. Ljudje čutijo, da je prava zmaga za njih, ko pomagajo drugim. Na 4. nivoju ljudje jemljejo malo stvari osebno, ker lahko vidijo stvari bolj objektivno. To je visok nivo energije, ki lahko vodi v velik uspeh. Ljudje s to energijo pri delu prevzemajo veliko dela, da bi lahko pomagali drugim.
  • Nivo 5: To je nivo, kjer ljudje ne sodijo več situacij in ljudi kot dobre, slabe, prav ali narobe. Ta energija je prisotna v velikih voditeljih. Ker ljudje ne vidijo stvari in ljudi kot dobre/slabe, prav/narobe, vidijo v vsem priložnost (so navdušeni tako nad stvarmi, ki ne gredo po načrtu, kot nad stvarmi, ki gredo). Glavna misel je sprejemanje različnosti (namesto poskušanja, da se stvari ali ljudje spremenijo). Ljudje na tem nivoju so mirni, čutijo notranji mir, so samozavestni, podjetniški, čutijo notranjo izpolnjenost. Veliko ljudi se deklarira za ta nivo, a le redki ga dejansko izkazujejo.
  • Nivo 6: Glavna beseda na tem nivoju je sinteza, kar pomeni, da ljudje ne razumejo drugih in sebe več kot posameznikov, temveč na vse gledajo kot na celoto. Ljudje vse in vsakogar vidijo kot del sebe. Izkušnja na tem nivoju je veselje. Ne obstaja dobro, ne slabo in ničesar ni treba izboljšati. Nivo 6 je nivo genijev, vizionarjev in zavednih voditeljev. Čuti se močen občutek povezanosti. Smisel se najde v vsem, kar se zgodi. Ljudje na tem nivoju so mirni in vzbudijo najboljše v drugih. So zelo intuitivni. Glavno čustvo je joy (veselje) glede vseh dogodkov v življenju.
  • Nivo 7: Ključna beseda je STRAST do življenja – v vsaki situaciji. Gre za popolno neobsojanje in visoko sposobnost kreacije in popolno odsotnost strahu. Stvari manifestirajo z lahkoto. Mojster tega nivoja lahko poseže po in uporabi kateri koli nivo energije. Noben človek ne živi popolnoma na tem nivoju, vendar se lahko s prakso naučimo, da občasno dosežemo ta nivo. Ljudje ,ki znajo poseči v ta nivo, so ljudje z največjo močjo na svetu. So pionirji v kreiranju nečesa novega, imajo briljantne ideje in so geniji. Niso zainteresirani za nobeno nagrado in občutijo veselje v vsaki življenjski situaciji. So popolnoma strastni do življenja.

Povzetek vseh sedmih nivojev

Teja Breznik Alfirev, www.flow-svetovanje.com, svetovalka za transformacijo organizacijske kulture & ICF coach (ACC). Organizacijam pomaga pri postavitvi integriranih strategij ter njihovi izvedbi preko postavitve sistemov upravljanja delovne uspešnosti zaposlenih, aktivnim upravljanjem kulturnih značilnosti organizacij ter razvojem voditeljstva in potenciala pri posameznikih preko osebnega in poslovnega coachinga.

Vsebina članka ne odraža nujno (uradnega) mnenja društva coachev. Za navedene informacije in mnenje v članku so odgovorni izključno njihovi avtorji. Objava članka gostujočega avtorja na društveni spletni strani (ali drugih medijih komuniciranja) ni zagotovilo društva za kakovost produktov ali storitev, ki jih ponuja avtor članka pri svojem delu.

Uredila: Karmen Šemrl, ACC