Avtorica: Bernarda Potočnik [7. 11. 2018]
Če bi imeli čarobno palico, katera čustva bi izbrali za popotnico skozi življenje? Katerim čustvom dajemo prednost? Katerih si ne dovolimo izraziti? Pa namesto žalosti in ranljivosti raje pokažemo jezo, da bi manj bolelo? Katera čustva so pogosto na dnevnem redu našega vsakdana?
Ali so čustva dobra, ali slaba?
Plutchik v svoji psihoevolucijski teoriji o čustvih utemeljuje, da obstaja 8 primarnih čustev, ki smo jih razvili z namenom, da človeški vrsti omogočijo preživetje. Porajajo se v parih kot veselje in žalost, strah in jeza, zaupanje in gnev, presenečenje in pričakovanje. Vsako od njih ima svojo funkcijo; jok otroka, denimo, prebudi materino skrb, strah nam pomaga prepoznati, ali je varno vstopiti v novo okolje, gnus nas zavaruje, da ne zaužijemo strupene hrane, pričakovanje nas žene k vedno novim odkritjem … Lahko bi dodali še sram in ponos, čustvi, ki jih kritiki morda nekoliko preveč poenostavljenega Plutchikovega modela, pogrešajo pri opredelitvi primarnih čustev, iz kombinacije katerih potem izhajajo vsa druga čustva. In kot se čustva porajajo v paru, pogosto tudi ne moremo začutiti določenega čustva, ne da bi poznali tudi njegovega drugega dela.
Kdo med nami je bil že deležen dobronamernega priporočila: »Ne veseli se preveč, da ne boš potem razočarana«?
Če tlačimo bolečino ali žalost, bomo tudi veselje in radost, če tlačimo strah, bomo ves čas napeti in se ne bomo mogli sprostiti. Če tlačimo jezo, je velika verjetnost, da bomo v strahu izbruhnili ob najbolj neprimernem času. Brez hrepenenja ni navdušenja in seveda je neizogibno tudi razočaranje in bolečina. Čustva so – brez moralnega predznaka. Lepota življenja je v široki paleti čustev – različna čustva nas bogatijo, ko smo v stiku z neprijetnimi čustvi, pridemo v stik tudi s pozitivnimi.
Kako ravnamo coachi, ko se pri delu s strankami srečamo z različnimi čustvi?
Pomembno je, da omogočimo stranki raziskovati različna čustva, ki jih zaznava, v trenutkih, ko čustva stranke privrejo na plano z veliko silovitostjo, kot jok ali izbruhi jeze, je pomembno, da znamo biti s stranko in ustvariti prostor, da čustvo lahko v polnosti izrazi, da lahko joka, je nemočna, jezna, šibka ali drzna … Izziv je pogosto »vzdržati«, dovoliti čustvom, da spregovorijo, še posebno, ker beseda čustva ostaja tabu v življenju veliko ljudi, ne le v delovnih okoljih.
Čustva so kot val, pridejo in grejo, z različno intenziteto, v različnih intervalih. Kot pravi Leslie Greenberg, je v tem tudi ključ do ravnanja s čustvi. Prvi korak je zavedanje, ko se pri stranki na primer pojavi jeza, da prepozna, od kod ta jeza in kaj želi s svojo jezo. Ko sprejme svoje čustvo, je zanjo koristno, da ugotovi, za kaj gre v ozadju čustva. Je jeza pravzaprav žalost ali sram, ali pa preprosto jeza, ki nosi sporočilo. Ko čustvo ubesedi, čustvo dobi pomen, lahko ga izrazi v varnem okolju s coachem na način, ki je v danem trenutku zanjo najbolj ustrezen, da doseže »dovršitev« in zmore narediti korak naprej.
Spomnim se stranke, ki je čutil zavist do svojega dobrega, po njegovem mnenju vsestransko uspešnega prijatelja, in se svoje zavisti hkrati sramoval, ker mu je bil prijatelj zelo ljub. V trenutku, ko je dovolil čustvu, da se izrazi in da ga v polnosti začuti, je prepoznal tudi, da je zavist pravzaprav govorila o njegovi globoki notranji potrebi po spremembi lastnega »zapečkarskega« življenjskega sloga. Bil je eden tistih »aha« trenutkov, ko je postalo kristalno jasno, kaj stranka želi zase in je z odločenostjo dobil tudi izdatno energijo, da je spremembo zmogel udejaniti. Pričel je teči in v roku treh let je dosegel raven, ki ga je pripeljala na maraton v New York. Ob pripravah na številne maratone, ki se jih je udeležil, je njegovo življenje dobilo novo vsebino. Sporočilo, ki ga je prineslo čustvo, je bilo dovolj zgovorno.
Bolj ko bomo v stiku s svojimi čustvi, bolj se jih bomo zavedali in lažje jih bomo lahko uravnavali. Čustvo seveda ni enako vedenju. Jeza na partnerja še ne pomeni, da bomo nanj izlili plaz žaljivk ali vložili zahtevo za ločitev. Pomeni iskanje odgovorov, kaj nam čustvo sporoča in kako lahko na ustrezen način skomuniciramo, česa ne želimo in kaj potrebujemo zase in v odnosu.
Pri ravnanju s čustvi sledimo vodilu: Sprejemam svoja čustva – izbiram odziv.
mag. Bernarda Potočnik, PCC coachinja in NLP trenerka (www.glottanova.si), magistrica antropoloških znanosti, raziskovalka in udeleženka seminarja, ki mu pravimo življenje. Že v otroških letih so me privlačile zgodbe, razburljiva življenja literarnih junakov. Skozi izkušnje v svojih bližnjih srečanjih z različnimi ljudmi sem spoznala, da je pravzaprav vsako človeško življenje zgodba, vznemirljivo in nepredvidljivo. Kot coachinja čutim hvaležnost in privilegij, da lahko delim intimne svetove drugih in da sem lahko priča na njihovi poti sprememb in doseganja osebnih zmag.
Vsebina članka ne odraža nujno (uradnega) mnenja društva coachev. Za navedene informacije in mnenje v članku so odgovorni izključno njihovi avtorji. Objava članka gostujočega avtorja na društveni spletni strani (ali drugih medijih komuniciranja) ni zagotovilo društva za kakovost produktov ali storitev, ki jih ponuja avtor članka pri svojem delu.
Uredila: Karmen Šemrl, ACC