All posts by : masark1

Piše Jasna Knez

Na zimski solsticij sem za ICF Slovenija Chapter izvedla, letošnji zadnji CCE (Coach continues education) dogodek. Izbira termina, ni bilo naključje. In tudi zbrana druščina članov ne.  Pravijo namreč, da ta praznik predstavlja prerojevanje oz. novo rojstvo v kroženju  življenja.

Vzpostavitev coaching odnosa, medsebojnega spoštovanja in zaupanja je ključno za vse coache. Zavedati se moramo, kdaj in kako vstopamo v sistem klienta, kako vplivamo nanj s svojim sistemom in tudi vedeti in znati, kako iz njega izstopiti nenavezano. To postavlja pomembno mesto refleksivni praksi, kot ključen del utelešenja coaching miselnosti.

Coaching odnos ima namreč večjo moč kot coach ali klient. Je prostor, ki izzove, spodbode, motivira in opogumi. In ta odnos je kot trikotnik – z coachem na eni strani (coach podpira moč odnosa in je fokus odnosa, klient), s klientom na drugi strani (klient podpira moč odnosa in je opolnomočen zaradi odnosa) in z odnosom samim na tretji strani.

Pri gradnji coaching odnosa pa so pomembni tako kreiranje varnega prostora in prostora za pogum, kreiranje zavezništva in prebujanje transformacije. Zato je nujno, da se zavedamo svoje osebne moči, ki jo imamo v danem trenutku znotraj tega odnosa. Kaj prinašamo v sistem. In tudi naša osebna moč je kot trikotnik, ki zahteva uravnoteženost. Na eni strani med tem, kdo smo in naše lastne avtoritete (persone), sposobnosti sprejemati kar je v polju, torej naše popolne prisotnosti in zavedanja vpliva, ki ga imamo, sposobnosti spremembe miselnosti in kreacije emocionalnega preskoka. Pogledati na odnos s sistemskega vidika. Videti, kaj vse je v polju, v katerem se nahajamo.  Ali smo res vzpostavili nenavezanost in prostornost? Ali je morda v polju kaj, česar kot coach ne vidimo ali ne želimo videti?

Zato v coachingu postavljamo pomembno mesto refleksivni praksi, ki je za profesionalnega coacha nuja in ne izbira. Omogoča nam, da smo bolj zavestni glede lastnega načina delovanja, načina razmišljanja in čutenja. Refleksija nam namreč pokaže, kako razmišljamo in kako naredimo določene aktivnosti, stvari, kako jim pristopimo, kako in kaj vprašamo, zakaj postavimo takšno vprašanje ali v tem vrstnem redu.. Refleksija nam namreč ponuja učenje o sebi in o naši coaching  praksi, učenje o drugih, učenje o profesiji ter nudi mnoge prednosti in razvoj, ki nam ljudem, pomaga, da skupaj delamo učinkoviteje. Je tudi nujna za profesionalne coache in je del CPD (Coach profesional development pri akreditacijah)

Vprašanje, ki smo si ga na delavnici postavili: Kolikokrat naredite refleksijo coaching prakse? Coaching odnosa?

Coaching refleksija je močno orodje, kajti, če od reflektiramo v trenutku ali za nazaj se lahko ogromno naučimo in s tem tudi napredujemo. Nekaj vprašanj, ki si jih lahko zastavimo:

• Kaj se je dogajalo v meni? Kaj se je zgodilo, reakcije, ki sem jih imel, vključitve, izključitve, paralele in povezave v seansi.
• Kako razmišljam? Kako čutim?
• Načini, ko bi lahko odreagiral drugače v prihodnjih seansah. Kakšen je moj občutek, ali uporabljam prave besede? Je to pogovor, ki je v tem kontekstu ok?
• Pogled skozi širšo sliko – kaj nisem opazil?
• Lahko grem globje? Kaj so nezavedni predsodki? Pristranskost?
• Katere navade imam, ki mi služijo in bi jih rad ojačal? Kaj so navade, katere bi se rad znebil? Kakšne vzorce lahko zaznam v svoji refleksiji?

Sama uporabljam coaching supervizijo že leta, z akreditiranim coaching supervizorjem. Gre za drugačen pristop od mentorstva. In refleksivna praksa je del mene, je del tega, kar počnem.

Žal pa vse prepogosto slišim, da mnogi coachi nimajo te navade. In tudi raziskave strokovnih mrež na tem področju potrjujejo to ugotovitev. Razlog pravzaprav ni pomemben. Pomembno je, da smo odprli zelo potrebno temo. Vpogled v to, kako lahko napredujemo in si, drug drugemu omogočamo deljenje izkušenj in skozi to tudi rastemo. S pomočjo supervizij in skupinskih intravizij. Kajti pri teh je refleksija izjemno pomembna komponenta. In za to se v našem chapterju zavzemamo. Da kreiramo prostor za refleksivno prakso.

Da pa bodo začetki lažji, v nadaljevanju ponujam dva vpogleda. Prof. David Clutterbuck ima namreč super okvir za refleksijo, ki ga uporabljam tudi sama in naj služi pri razvoju slehernega coacha. Lahko si dodate vprašanja, ki so relevantna za vas ali kontekst, v katerem delujete.

REFLEKSIJA COACHING ODNOSA

Gre za to, da preverite, kako deluje sam odnos in ali je dosežen napredek pri doseganju ciljev, ki ste jih zastavili na začetku. Kontrolna točka na 2-3 srečanju.

Če povzamem, kakovosten odnos temelji na zaupanju, izkazovanju spoštovanja klientove identitete, zaznavanja, sloga in jezika z zavedanjem sistemov, katerih del je. Vse to pa zahteva fleksibilnost v vedenju, prizadevanje razumeti drugega v njem lastnem kontekstu, kar lahko vključuje njegovo identiteto, okolje, izkušnje, vrednote in prepričanja. Zahteva refleksijo coaching odnosa (coach – klient)  in refleksijo coaching prakse (coach – praksa). Da ozaveščamo tako imenovane lastne vzorce zaznavanja, čustev, misli in sistemov, ki nas obdajajo v coaching seansah.

Kot coachi se moramo namreč zavedati, kje so pasti in kje nam lahko spodleti. Z zavedanjem in nenehnim profesionalnim razvojem pa se jim lahko ognemo.

Veseli me, da je bil odziv na delavnici tako pozitiven, da smo odprli prostor pomembni temi  in s člani načeli pogovore o skupinskih srečanjih namenjenih refleksiji. Vse z namenom, da se bomo coachi med seboj podpirali in strokovno rastli. Ter dodali v naše delovanje nove vidike, da bomo še bolje služili našim strankam.

Jasna Knez, PCC, EIA SENIOR, Executive & Team Coach in ICF Chapter podpredsednica

Vabimo na mednarodni Kongres coachev in mentorjev.

Izkoristite izjemno priložnost bogate, interaktivne in mednarodne izmenjave pogledov in izkušenj o razvoju in kakovostni rasti posameznikov, organizacij in družb.

Kdaj, če ne zdaj…bolj potrebujemo strast za novo rast.

pripravila Barbka Novak, ACC & INLPTA NLP trener

Pred tremi leti sem s široko odprtimi očmi in usti poslušala trenerki Bernardo in Karmen, ki sta nas, bodoče coache, popeljali v skrivnostni svet postavljanja vprašanj, prisotnosti in poslušanja. V oceanu vprašanj, odgovorov, solza in smeha so se, kot čudežna podvodna bitja pripeljale besede »Etični kodeks«, »Coaching log«, »Ključne kompetence coacha«, »ACC«, »izpit«, »PCC«, »markerji«, »ICF«, »MCC«. Kot bodočemu coachu, ki se je ravno prebijal iz hitrega reševanja izzivov drugih, deljenju nasvetov in ideji, da se bo nekomu na drugi strani po uri in pol pogovora z menoj spremenil svet in prikazala rešitev, so ti izrazi zveneli tuje in neuporabno. A skozi čas usposabljanja, predvsem pa, ko sem se srečavala s coacheeji (klienti), ki o vsem tem niso vedeli nič, sem dojela, da so ti izrazi osnova, temelji dobro grajene hiše na eni strani in zunanje dokazilo o mojstrstvu našega znanja in garanciji, da to, kar, kot ICF coachi delamo, delamo v dobro coacheeja, strokovno in smo pri tem etični.

CKA – da ali ne
Po zaključku usposabljanja osebno nisem imela izdelane ideje o tem, ali si želim delovati kot coach, še manj pa, ali želim narediti korake in se tudi osebno certificirati. Počasi, skozi srečanja s coacheeji in z zaupanjem v to, kar znam, pa se je ideja o tem, da bom, ko bom velika, MCC, vedno pogosteje pojavljala v mojih mislih. A da lahko pretečeš maraton se je treba najprej naučiti hoditi in potem narediti prvi pravi korak v tej smeri. Razumevanje tega, kako narediti prvi korak, je ključno. Poleg tega, da si ga sploh upamo narediti. Prvi korak na poti k MCC je certificiranje za ACC, pot do tja pa pelje, med drugim, preko CKA. Novembra je padla odločitev – rekla sem da, dragi CKA, srečala se bova.

CKA? O čem sedaj ti?
CKA je okrajšava za Coach knowledge assessment, zadnji korak v postopku osebnega certificiranja. CKA vsak coach, ki se želi certificirati, opravlja le enkrat.

Kako začeti
Prvi korak na poti do CKA je prijava na certificiranje. Sam postopek je enostaven, poteka povsem brez težav. Ne samo, da za to ni potrebno posebnih aplikacij , ICF je pripravil tudi odlična navodila, ki so pri izpolnjevanju prijave v veliko pomoč https://coachfederation.org/icf-credential/acc-paths. Sami pogoji za pristop so objavljeni in razloženi na strani ICF.
Preverjanje prijave traja do enega tedna od vložitve vloge, temu pa sledi elektronska pošta, z obvestilom, kaj se s tvojo prijavo dogaja. Mogoče tukaj velja omeniti, da gre za avtomatsko generirano obvestilo, ki ga kakšen preveč dosleden filter lahko prepozna kot sporočilo, ki ga ne potrebujete in ga spravi drugam, koti bi vi želeli. Prvi elektronski pošti sledi druga. Tista, ki jo čakamo – povezava do CKA. Ne samo, da gre za povezavo, ta e-mail je pomemben, ker se z njim prične odštevanje. Za izpolnitev CKA imamo na voljo 60 dni.

Brez panike, prav luštno je
Res. Luštno je, ko se pripravljaš na certificiranje. Pogovarjaš se z izkušenimi coachi. Potem ugotoviš, da CKA traja tri ure in, da ga moraš opraviti na mah. Odgovoriti moraš na več kot 150, večinoma situacijskih, vprašanj. Sistem ti pri vsakem vprašanju ponudi štiri možne odgovore. Eden od odgovor je tako neverjeten, da ga vedno izpustiš. Potem pa ti ostanejo še trije, in z malo znanja ti ostaneta le dve možnosti. Ja, tam pa se veselje začne. Obe možnosti sta si dokaj podobni a z znanjem in izkušnjami, ki smo jih pridobili, gre. Svoje znanje angleščine ocenjujem kot »nekaj srednjega« zato me je reševanje testa v angleškem jeziku skrbelo. A vprašanja so bila razumljiva in na njih je bilo mogoče odgovarjati brez google translatorja. Le tega (niti drugih pripomočkov), na računalniku med opravljanje CKA ni moč uporabljati, kajti vse skupaj potema v zaščitenem sistemu. Seveda pa je dovoljeno imeti pri sebi imeti literaturo in drug računalnik. Da opraviš certificiranje je potrebno pravilno odgovoriti na 70 % vprašanj.

Začetek odštevanja
Najprej sem predihala vso literaturo, prejeto na usposabljanju, lepo počasi, čez vse vejice in pikice in tako porabila približno 30 dni. Na koncu sem prišla do pomembnega spoznanja – literatura je v slovenščini. Sam CKA pa lahko opravljamo v mnogo jezikih, a v slovenskem jeziku še ne. Čas je bil za spremembo strategije. Na strani ICF sem poiskala in seveda tudi natisnila angleško verzijo ključnih kompetenc coacha https://coachfederation.org/core-competencies in etični standard https://coachfederation.org/code-of-ethics. Pogledala sem si tudi primere CKA vprašanj https://coachfederation.org/coach-knowledge-assessment in ugotovila, da je to, da sem v celoti predelala teoretični del koristno, a da bo potrebno pri odgovarjanju zelo dobro povezovati praktične primere in znanja o ključnih kompetencah in etičnem standardu. Tudi na spletu najdete širok nabor priporočil, kako pristopiti k CKA, ki nas lahko zmedejo ali pa pomagajo postaviti pravo strategijo.
Seveda sem jih tudi sama pregledala in najpomembnejša spoznanja, ki mi je pomagalo pri pripravi na izpit je bilo

Ni potrebno, da sem popolna in perfektna pri opravljanju CKA. Dovolj je, da naredim vse, kar je v moji moči, da dosežem toliko točk, da bo CKA opravljen pozitivno. In če ne bo, ga bom ponovila.

Tako preprosto je to. Po toliko opravljenih urah treninga, po 100+ urah individualnega dela s Coacheeji bi bilo skorajda nemogoče, da testa ne bi naredili. Saj veste, saj znamo, saj uporabljamo, saj živimo coaching.

Nova strategija
Moja nova strategija je bila preprosta. Ob zavedanju moje najšibkejše točke, prepričanju o ne dovolj dobrem znanju angleščine, sem pripravila podporni dokument, ki me je spremljal na testu. Coachinja Anna Gaal je v svojem videu »Preparing of ICF’s coach knowledge assessment« (Anna Gaal, 2017) podala informacijo, ki mi je bila pri pripravi ključnega pomena. Povedala je, da je izpit sestavljen iz pet poglavij in so v direktni povezavi s tem kako si sledijo kompetence. Razlika med njimi je le v tem, da so kompetence označene s velikimi črkami, poglavja na izpitu pa s številkami.

Pri izpolnjevanju je tako potrebno slediti le poglavju, v katerem se v danem trenutku nahajamo, iz odgovarjati z vidika kompetenc, ki sodijo v to poglavje. Seveda so ključne kompetence coacha razdeljene v štiri odseke. Peti del pa je namenjen osnovam in etičnemu kodeksu.

Omenila sem, da je seveda mogoče imeti ob sebi podporno literatura in računalnike. Sama sem si pripravila le dvojezični pregled kompetenc. Dokument je bil moje sidro moči in mi je služil za priklic informacij, ki so čakale varno spravljene na svojem mestu v mojih možganih.

Trenutek resnice
V času corona karantene, na velikonočni ponedeljek in dva dni pred potekom 60 dni, sem se, še pod vtisom potice in pirhov, odločila in pristopila k testu. Moja psa sta bila sprehojena, vsi meni dragi ljudje so tisti dan že dobili svojo porcijo mene, oziroma, so bili pridni doma. Telefoni so bili na »tiho«, internetna povezava je delovala, prav tako računalnik ni kazal znake upora. Še mačka je mirno spala na vrhu mačjega drevesa. Vse pomembne predpostavke za uspešno opravljanje CKA so bile tako dosežene. Pomembne zato, ker so nam na voljo le tri ure. Čeprav bi padla internetna povezava ali pokvaril računalnik. Gremo na vse ali nič, v enem kosu. Prav prijetno je bilo čutiti adrenalin in občutek, ki me je vrnil nazaj v študentska leta. Aplikacija je uporabnikom prijazna in omogoča, da si označimo vprašanja, katera želimo ponovno pregledati pred oddajo. Za prvih sedemdeset vprašanj sem potrebovala nekaj več kot eno uro. Pri stotem vprašanju mi je koncentracija padla. Tako zelo, da sem si vzela odmor. Odšla iz delovnega kabineta, nekaj popila in pojedla še en kos pehtranove potice, spustila psa na vrt, se nadihala svežega zraka, počakala, da sta psa opravila svoje in se vrnila v stanovanje, ter nadaljevala z reševanjem testa. Po približno dveh urah in petnajst minut sem odgovorila na zadnje vprašanje. Vzela sem si še nekaj časa in ponovno preleta vprašanja, v katera nisem bila prepričana, globoko zajela sapo in pritisnila gumb.

Bolj e-mail resnice. Par minut po oddaji je bil avtomatsko generiran e-mail resnice že v poštnem predalu. Z najboljšo novico tistega dne. CKA je bil uspešno zaključen. Dan kasneje je prišel drugi e-mail. S potrdilom da sem ACC, z detajlnejšim pregledom doseženih % znanja po področjih, z dostopom do ICF logotipa in drugih znakov, ki jih sedaj, kot ACC, smem uporabljati. A tudi če mi v prvo ne bi uspelo, bi prav tako dobila e-mail. V njem bi mi ponudili še eno možnost, po polovični ceni, test pa bi lahko opravljala ponovno znotraj določenega časovnega okvira. A vem, da, glede na nivo znanja, ki ga pridobimo v ICF akreditiranih šolah v Sloveniji, možnosti, da CKA ne bi opravili, sploh ni.

Kaj sem se naučila
Naučila sem se, da nam v procesu akreditacije vse informacije pridejo prav. Oktobra, ko smo ustanavljali ICF chapter, sem prvič na hitro izmenjala par besed z Jasno, ACC, tudi na temo ACC in takrat je izrekla stavek, ki je bil za mene pomemben pri pripravi na izpit. Karmen, ACC, ki ji tudi nisem dala možnosti, da bi se izognila mojim napadom strahu pred izpitom (ki niso nič drugega kot del mojega miselnega procesa), mi je pomagala, da sem razmišljala v pravo smer in seveda, Bernarda, PCC, ki je bila prav tam, kjer sem jo potrebovala točno takrat, ko sem jo potrebovala s svojim obširnim strokovnim znanjem. In, povsem po naključju sem pri delu lahko opazovala tudi Tatjano, MCC. Na izpitu si sam, a če se v času priprave pogovarjaš z izkušenejšimi od sebe se lahko veliko naučiš, njihove izkušnje pa ti pomagajo odgovoriti na kakšno vprašanje.

Zato, drage kolegice in kolegi. Z veseljem delim mojo izkušnjo. In z veseljem delim z vami, kar potrebujete, da boste tudi vi uspeli.

Vir
Anna Gaal, 2017, »Preparing of ICF’s coach knowledge assessment«, spletni naslov https://youtu.be/bN1L99YETEo, zadnji dostop 1.5.2020

V času mednarodnega tedna coachinga  (od 4. do 10. maja 2020) bodo člani Mednarodne coaching zveze po vsem svetu praznovali moč in pozitiven vpliv strokovnega coachinga  na posameznike, organizacije, skupnosti in svet.

 Tej priložnosti se pridružuje tudi slovenska podružnica Mednarodne coaching zveze – ICF Slovenia Chapter.

 Skupaj z vsemi člani ICF Slovenia chapter bomo v času med 4. in 10.5. 2020 organizirali spletne dogodke in BREZPLAČNI coaching za širšo javnost.

Namen Mednarodnega tedna coachinga je ozaveščati javnost o koristnosti coachinga ter ga približati čim večjemu številu ljudi. Naše poslanstvo je dvig kakovosti življenj posameznikov, podjetij in skupnosti. Verjamemo, da je coaching en od učinkovitejših načinov, kako podpreti posameznike, skupine, podjetja in skupnosti pri doseganju ciljev, odkrivanju in realizaciji potencialov, vzpostavljanju boljših odnosov in kreiranju bolj izpolnjujočega življenja.

Za koga?

• Za vse posameznike, ki jih zanima coaching, kakšne prednosti jim lahko prinese in želijo izkusiti coaching na lastni koži.

Kdaj?

• Spletna predavanja z naslovom »Kaj je coaching in kaj lahko  stori zame?« . Tekom celega tedna  bodo ICF coachi namenili svoj čas in znanje za BREZPLAČNI coaching za vse zainteresirane. VEČ NA SPLETNI STRANI

Kje?

• Spletna predavanja se bodo odvijala preko ZOOM platforme. Povezavo do spletnega predavanja bodo prejeli vsi, ki se bodo prijavili na TEJ POVEZAVI.
• Brezplačni coaching se bo organiziral individualno in bo potekal preko ZOOM platforme.
• Spletna stran Mednarodnega tedna coachinga : (spletna stran)

Kontakt

Za dodatne informacije o dogodku, prošnjah za intervju ali izjave za javnost, se prosim obrnite na Mašo Ribnikar Katjtner,  041 885 423,  email: info@icfslovenia.org

ICF Slovenia chapter je član Mednarodne zveze za coaching, ki združuje 143 chapterjev ter preko 35.000 članov po celem svetu. V Sloveniji je bil ICF Slovenia chapter ustanovljen  v začetku leta 2020 in trenutno združuje 30 članov in več kot 40 pridruženih članov.  Več na: www.icfslovenia.org

Leta 2020 Mednarodna coaching zveza (ICF) praznuje 25 let obstoja kot svetovna organizacija coachev. Mednarodna coaching zveza (ICF)  je namenjena napredovanju poklica coacha z postavljanjem visokih etičnih standardov, zagotavljanjem neodvisnega certificiranja in izgradnjo svetovne mreže pooblaščenih coachev v različnih coaching disciplinah. Njenih 35.000 članov, ki se nahajajo v 143 državah, si prizadevajo za skupni cilj povečati ozaveščenost o coachingu, ohraniti integriteto poklica in se nenehno izobraževati s pomočjo najnovejših raziskav in sodobnih praks.

3. 3. 2020 je bil prvi zbor članov novoustanovljenega ICF Slovenia Chapter. Namen zbora je bilo predstaviti preteklo delo ter program za leto 2020. Začetek zbora smo začeli z pogovorom s Tatjano Dragovič, MCC coachinjo.

Tema pogovora je bil Tatjanin vidik na razvoj coachinga, njegov vpliv na njeno življenje ter kako vidi vpliv ICF Slovenia Chapterja pri razvoju coachinga v Sloveniji.

Tatjana je s svojo energijo in avtentičnostjo navdušila člane. Prav slednjo, svojo avtentičnost, je izpostavila kot ključno posledico coachinga na njeno življenje. Preko coachinga je Tatjana odkrila in si dovolila, da je avtentična, celovita osebnost, katere strast je prebuditi potenciale in pogum pri strankah, da posežejo po bolj izpolnjujočem življenju.

Zanimiv je bil njen vidik na merjenje učinkovitosti coachinga, za katerega pravi, da je nujen del coachinga. Tatjana se drži coaching prakse, kjer se učinkovitost meri sproti, preko celotnega procesa coachinga. Glede na raziskave, ki pravijo, da se executive coaching ne da neposredno povezati z finančnimi rezultati, ker na to vplivajo dejavniki, ki presegajo vpliv enega človeka, enako Tatjana ne meri učinkovitost po tem parametru. Zanjo so relevantne metrike takšne, ki so neposredno povezane s človekom v coaching procesu, kot so povratna informacija same stranke ter ljudi, s katerimi sodeluje.

Na vprašanje, kako ji naziv MCC  pomaga pri coachingu, je Tatjana prepričana, da je bolj kot naziv  pomembna kakovost coachinga, da pa osebno certificiranje (ang. „ICF Credential“, tj. ACC, PCC in MCC – več na https://coachfederation.org/icf-credential) ni nepomembno, temveč vedno bolj postajala nuja. Ne samo, da je to pomembno z vidika pozicioniranja, temveč je tudi odlična učna izkušnja za coacha. Tatjana spodbuja vse ICF coache, da so del te izkušnje.

Vsem članom je dal misliti tudi njen poziv, da naj se ICF Slovenia Chapter ne zapira pred drugimi oblikami coachinga in coaching združenji. Opomnila nas je, da naj ne pozabimo, da smo vsi na enaki misiji – podpreti svoje stranke na poti k bolj izpolnjujočemu življenju. Njena ideja, da se povežemo z drugimi združenji, je požela veliko odobravanje. Tako to postaja tudi ena od smernic delovanja ICF Slovenia Chapter.

Še enkrat se Tatjani zahvaljujemo za njen čas, dobro energijo in tudi za veliko smeha J .

Zapisala Teja Breznik Alfirev, PCC

ICF Slovenia Chapter bo razvijal  umetnost in znanost profesionalnega coachinga v Sloveniji

V Ljubljani je začel delovati ICF Slovenia Chapter, izpostava Mednarodne zveze za coaching (International Coaching Federation – ICF), vodilne mednarodne organizacije coachev, ki vključuje več kot 34.000 profesionalnih, osebnih in poslovnih coachev in (edina) nudi neodvisen in mednarodno priznan program za certificiranje in akreditiranje coachev (personal credential).

Izvoljen je bil prvi upravni odbor v sestavi Teja Breznik Alfirev, predsednica, Jasna Knez, podpredsednica, Maša Ribnika Kajtner, tajnik in Karmen Šemrl, blagajnik.

Predsednica, Teja Breznik Alfirev je ob ustanovitvi povedala: »Namen coachinga je pospešiti uspeh posameznika, timov in tudi celotnih organizacij. Coach je nekdo, ki ustvari medsebojno zaupanje in varen prostor in s tem omogoči klientu, da poseže v globlje plasti motivacije, vidi sebe, druge in situacijo z več vidikov in tudi z večjo jasnostjo, da se lahko osredotoči na bistvene aspekte področja, kjer želi doseči uspeh in najde lastno  pot do želene spremembe. Glede na globalno raziskavo o ozaveščenosti, kaj je coaching in kakšne prednosti prinaša, ki jo je izvedla Mednarodna mreža za coaching – ICF, je razvidno, da je zavedanje o coachingu nizko. Tipično se zamenjuje z drugimi modalitetami razvoja, kot so trenerstvo, mentorstvo in svetovanje. V ICF Slovenia Chapter opažamo, da je tudi na slovenskem trgu zmeda glede predstave, kaj je coaching, kakšne prednosti prinaša  in kdo je coach. Zato bo ena od prioritet v letu 2020 ozaveščanje javnosti o tej temi, saj želimo coaching približati čim večjemu številu ljudi in s tem prispevati k boljši družbi.«

Mednarodna zveza coachev opredeljuje coaching kot partnerski odnos med coachem in stranko v miselno izzivalnem in ustvarjalnem procesu, ki spodbuja stranko, da v polnosti razvije svoje osebne in profesionalne potenciale. Coaching je posebna storitev in se v veliki meri razlikuje od terapije, svetovanja, mentorstva ali izobraževalnih delavnic. Posamezniki, ki se vključijo v proces coachinga, lahko pričakujejo, da bodo pridobili svež pogled na osebne izzive in priložnosti, izboljšali veščine razmišljanja in sprejemanja odločitev, povečali učinkovitost v medosebnih odnosih in postali bolj samozavestni pri opravljanju izbrane profesionalne ali življenjske vloge.

ICF Slovenia Chapter se zavzema za razvoj coaching stroke z vzpostavljanjem visokih etičnih standardov ter zagotavlja povezovanje coachev, ki so certificirani pri ICF, z različnih področjih coachinga. ICF Slovenia Chapter predstavlja različne vrste industrije coachinga, kot so poslovni coaching, executive coaching, coaching za osebno vizijo in razvoj, vodenje, odnose, kariero..

Člani ICF Slovenia Chapter si prizadevajo za doseganje skupnega cilja – dvig zavedanja o coachingu, ohranjanje integritete stroke in nenehen razvoj coachev na osnovi najnovejših raziskav in praks. Več na: www.icfslovenia.org

Cilji ICF Slovenia Chapter so:

• dvig zavedanja javnosti, kaj je coaching in kakšne prednosti prinaša posameznikom in organizacijam,
• promocija Mednarodne zveze coachev – International Coach Federation (ICF), ki postavlja standarde v coachingu,
• privabljanje in stalen razvoj ICF coachev po ICF coaching kompetencah in skladno z ICF etičnim kodeksom.

Trenutno ICF Slovenia vključuje 27 članov in skoraj 40 pridruženih članov.

Več o delovanju ICF Slovenia Chapter ter prihajajočih dogodkih spremljate na strani www.icfslovenia.org.